27. april, leto 2021

Zebe. Zebe v telo in v dušo. Vladajo nam mrzli ljudje. Ko bi bili drugačni, bi čutili z nami. Ne bi bilo cinizma, goljufanja in laži. Lažejo nam in svetu.

Pravijo, da rešujejo življenja. Reševanje življenj je za to vlado zgolj stranski učinek bogatenja. Če to ne bi bilo res, ne bi preprečili takojšnje dobave zaščitnih sredstev brez posrednikov in provizij.

Mrzli ljudje postavljajo na pomembna mesta sebi podobne. Bolnišnico vodi zdravnik, ki se javno veseli smrti drugih. Kolektiv ne premore dovolj zdravja, da bi mu obrnil hrbet v vseh pomenih besede.

Kdor odkriva goljufije, postaja državni sovražnik. Pomislimo, katera normalna vlada bi človeku, ki ga označuje za ponarejevalca, goljufa, prejemnika podkupnine, in ga je zato odpustila, ponujala več kot 50.000 evrov za poravnavo in molk. Petdeset tisoč evrov po njihovo tako rekoč kriminalcu Ivanu Galetu?!

Ta vlada pošilja policijo nad nas izvrševat nezakonite ukrepe. Spoštovani policisti! V dveh za Slovenijo prelomnih trenutkih ste si ustvarili moralni kapital, zaradi katerega ste med nami uživali visoko stopnjo zaupanja. Najprej je bilo to leto 1991 in kmalu zatem leto 1994, ko ste preprečili oborožen državni udar, ki ga je takrat pripravljal vaš današnji dejanski vodja, ki mu morate služiti. Vprašanje je le, do katere točke nezakonitih in proti ljudstvu usmerjenih ukazov. Rad bi verjel, da za ponovno pridobitev zaupanja in ugleda ni prepozno.

Na oblasti je namreč človek, ki že v tretje dokazuje, da mu ni mar ne za zakone, ne za moralo in ne za ljudi.

Ko padejo ukazi, da je treba preganjati otroke, mladino, ko oblast dvigne roko nadnje, se moramo spomniti na čas, ko so enako stare otroke odpeljali na morišče in se je iz tega rodila ena najbolj pretresljivih pesmi – Krvava bajka Desanke Maksimović.

Tega se moramo spomniti, ker se učenje zgodovine za današnje generacije izogne temu času. Ni namreč državnega udara, ki bi prizanesel življenjem kogarkoli.

Če hočemo zadihati, je protest proti vladi pomemben. A še pomembnejši so upori drugje. Ta vlada s svojim zgledom omogoča in spodbuja razcvet malih diktatorjev, osebnosti klavrne in pritlehne morale, ki izkoriščajo priložnost za premoč nad drugim. Imeti oblast nad nekom je namreč najmočnejša droga.

Z enako naglico kot covid se je razširil in udomačil virus represije.

Vrsta ustanov je, kjer se zaposleni ne upajo upreti šikaniranju, žaljenju in zlorabam nadrejenih. Iz mnogih služb odhajajo sposobni ljudje, pa bi bilo bolje za vse, če bi se uprli in ostali.

Temu virusu se ni izognilo niti po ustavi neodvisno sodišče, kjer so nekateri sodniki ostali pokončni, drugi pa so se uklonili pritiskom in jih v skladu z zahtevami domnevno nadrejenih oblastnikov po disciplinskih postopkih prenašajo na svoje podrejene.

To pomeni, da se naš protest nadaljuje takoj jutri zjutraj bodisi v našem delovnem okolju bodisi kjerkoli drugje, kjer prepoznamo to, kar očitamo vladi – aroganco, laži, sprenevedanja, žalitve in nasilje.

Če se vsemu temu v tem drugem in nam bolj domačem prostoru ne bomo zmogli upreti, ni dosti upanja na spremembe, ki bi prinesle mirno sožitje miroljubnih ljudi in jasne meje dopustnega vedenja.

Srečno.