Pazljivo v policijskih postopkih

Odkar je na oblasti vlada Janeza Janše, večjo represivnost policije opazi tudi nevtralni opazovalec. Policija popisovanje uporablja za zastraševanje, fizično odstranjuje mirne protestnike. Še bolj represiven je bil njen odziv na nasilnem protestu, ki ni potekal v organizaciji petkovih protestnikov. Novembra je v množico izstrelila solzivec, prvič je zoper protestnike uporabila novi vodni top, sploh prvič pa se je zgodilo, da je v protestnike streljala z gumijastimi naboji.

Povečevanje represije pod sedanjo vlado ni mit, stopnjevanje poteka na dva načina, v praksi, neformalno, z ministrovimi navodili policiji in hkrati s spreminjanjem zakonodaje, ki omogoča več represije. To prinaša tudi novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je zdaj v javni razpravi.

Za zdaj se bomo osredotočili na del zakona, ki omogoča kaznovanje »nedostojnega vedenja«. Doslej je veljalo, da se za ta prekršek kaznuje tisti, ki z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu drugega. To bo tudi po novem še vedno veljalo za navadne smrtnike. Še naprej bosta morala biti za obstoj tega prekrška izpolnjena oba pogoja kumulativno, torej »žaljive besede« in »škodljiva dejanja«.

A po novem se spreminjajo pogoji pregona posameznikov, ki se bodo nedostojno vedli do uradnih oseb. Za ta prekršek bodo dovolj zgolj ali žaljive besede ali škodljiva dejanja. Ne bo nujen obstoj obeh pogojev sočasno.

Ni dvoma, da to omogoča dodatno kaznovanje ljudi v postopkih z uradnimi osebami. Tudi kazen bo, če bo posameznik žaljiv do uradne osebe, enkrat višja, kot če bo nesramen do kogarkoli drugega. Določena kazen je kar 500 do 1000 evrov.

Ni treba posebej poudarjati, da so uradne osebe policisti. Poleg njih so uradne osebe tudi številne druge, ki izvršujejo pooblastila na podlagi zakona. V predlogu zakona so naštete – »policist, redar, inšpektor inšpekcijskih služb, lovski čuvaj, nadzornik na smučišču itd.«. Zakon sicer napotuje tudi na splošno opredelitev tega pojma, ki jo vsebuje kazenski zakonik: »Gre za osebo, ki pri državnem organu opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi.« V tem širšem smislu je uradna oseba tudi minister. In predsednik vlade.

Naj vse skupaj ponazorimo s primerom visokega političnega funkcionarja, ki bi navadnim ljudem pokazal sredinec. To zgolj škodljivo dejanje bi lahko v prihodnje storil brez skrbi, da bo kaznovan. Če pa bi, nasprotno, to storil mali človek – če bi sredinec pokazal policistu (ali istemu visokemu političnemu funkcionarju), bi bil kaznovan s plačilom najmanj 500 evrov.