Intervju / »To, da imamo mir, ni samoumevno«
Manca Juvan o fotoreporterstvu na kriznih območjih in najnovejši razstavi, na kateri predstavlja svobodne obraze vse prej kot svobodnega Istanbula

Iz serije Afganistan: (ne) običajna življenja, 2003– 2009. Nazar. Azil za duševno bolne, Herat
© Manca Juvan
Manca Juvan (rojena leta 1981) je neodvisna fotografinja, ki je že dobrih 20 let mojstrica dokumentarne fotografije in družbeno angažiranega fotoreporterstva; to poleg njenega izjemnega opusa dokazujejo številne nagrade, ki jih je prejela za svoje delo. Za sabo ima pestro fotografsko pot, med drugim je objavljala v uglednih časopisih, kot so The Guardian, The Times in The Sunday Times. Sodelovala je tudi z Mladino. Že pri 20 letih se je odpravila v Afganistan, v krizno žarišče, na vojno območje in tam dokumentirala »neobičajno življenje običajnih ljudi«, pozneje pa je delala v Venezueli, Iranu, na Tajskem in še marsikje: nazadnje v Istanbulu, kjer je v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta Svoboda metropole posnela serijo fotografij, ki jo te dni predstavlja v atriju ZRC SAZU v Ljubljani – na razstavi, naslovljeni Istanbul, Obrazi svobode.
Projekt Svoboda metropole med drugim opozarja, da urbanosti velemest, ki so še nedavno veljala za prostore svobode, »ne moremo več enačiti s svobodo«. Vaša razstava pa v enem od takih mest prikazuje »obraze svobode«. Je to navidezno nasprotje namerno, je del umetniškega koncepta?
Projekt ni zastavljen enoznačno. Novinarji si pogosto že vnaprej ustvarimo zamisel o končni zgodbi, tukaj pa je bilo vprašanje projekta zastavljeno izrazito raziskovalno in vodila za moje delo so bila zelo ohlapna. Projekt raziskuje, kako se svoboda kaže pri navadnih ljudeh: ne pri intelektualcih, ne pri umetnikih, ne pri politikih, temveč pri čisto navadnih ljudeh.