Teden / Janša v bronu

Od pobude prvega predsednika republike Milana Kučana, naj Slovenija osamosvojitev ovekoveči s spomenikom, do izbire zmagovalne rešitve na javnem natečaju so minila skoraj tri leta. Marca so na obrambnem ministrstvu predstavili predlog skupine kiparja Alena Ožbolta, po katerem bi svetlobne točke v tlaku ljubljanskega Trga republike ponazarjale gibanje množic na zgodovinskih zborovanjih. Že ob predstavitvi je Janez Janša, takrat še vodja opozicije, napovedal, da takšnega spomenika pod njegovim žezlom ne bo. Minuli teden je s premierskega položaja napoved uresničil.

Kakšen spomenik si želi, je nakazal že na junijski proslavi ob dnevu državnosti. Na njem naj bi poleg uvodnega stavka prve točke temeljne ustavne listine »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država« stale tudi besede, s katerimi je Jože Pučnik leta 1990 pospremil plebiscitno odločitev za samostojnost: »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.« Vlada je na dopisni seji odpravila dotedanja izhodišča za spomenik in obrambnemu ministrstvu naložila pripravo novih. Po mnenju ministrstva je bil izbrani projekt prav pri umestitvi svetlobnih teles v tlak trga »tehnično izvedbeno nedorečen«.

»Utemeljitev, da je zmagovalni projekt ‘tehnično izvedbeno nedorečen’, je samo izgovor, da so razveljavili natečaj,« je bila neposredna Apolonija Šušteršič, predsednica devetčlanske natečajne žirije. Ta je imela za tehnično presojo posameznih rešitev na voljo posebnega izvedenca. »Mislim, da je skrajno nedopustno, neprofesionalno, predvsem pa nedemokratično, da vlada dobesedno povozi odločitev natečajne žirije, ki so jo sestavljali strokovnjaki z različnih področij,« je nadaljevala. »Sedanja vlada spet dokazuje svojo nevednost, ignoranco in nazadnjaštvo, predvsem pa to, da ji ni mar za slovensko kulturo in še posebej ne za sodobno umetnost. Imam občutek, da smo se vrnili v mračni srednji vek.«

Ožbolt se je na odločitev odzval z ironijo. Na Facebooku je vladi predlagal, naj Trg republike preimenuje v Trg Janeza Janše in premieru sredi njega postavi vsaj 12 metrov visok spomenik »iz marmorja ali morda iz železa«. Če želi izbrisati vse simbole »preteklega, kot mu pravi, zločinskega režima«, je nadaljeval, naj poruši »tudi obe stolpnici, Maximarket, Cankarjev dom in tudi državni zbor«. Po tej logiki bi morala porušiti več kot polovico, morda celo več kot tri četrtine Slovenije, da bi imeli pred nekdanjim režimom končno mir – »pa čeprav na ruševinah«.

S podobno hudomušnim predlogom se je oglasil Mladinin karikaturist Tomaž Lavrič. Po njegovem bi lahko na Trg republike iz Velenja pripeljali šest metrov visok bronasti kip Josipa Broza - Tita, ki mu je decembra lani glavo odžagal Miroslav Pačnik, danes kandidat SDS za velenjskega mestnega svetnika, in mu namesto Titove glave na ramena poveznili Janševo.

Morda, res morda bi potem na trgu lahko ostale tudi lučke, ki bi ponoči osvetljevale njegovo veličino.