The Loneliest Whale: The Search for 52

za

Moby-Dick.

Leta 1989, ko je padal berlinski zid in ko je bila hladna vojna v zadnjih izdihljajih, je ameriška mornarica s pomočjo tajne nadzorovalne tehnologije zaznala čudne podmorske vibracije – najprej so mislili, da gre za sovjetsko podmornico, potem pa so ugotovili, da gre za kita, ki »oddaja« na frekvenci 52 hertzov. Ker se kiti sicer oglašajo na precej nižji frekvenci (20 hertzov), so sklepali, da gre za samotarja, solista, disidenta, meniha, ki se je ločil od jat, poje nižje (a cappella) in potuje sam, potemtakem za kita brez družbe, brez prijateljice in brez seksa – za kita, ki poje svojo pesem in ga morda drugi kiti ne slišijo. Krstili so ga za »najosamljenejšega kita« (alias »52«), obenem pa vanj projicirali vse tesnobe digitalne družbe, ki ljudi vse bolj atomizira in osamlja. In tako se je rodil mit o sodobnem Moby-Dicku, ki ga ni še nihče videl in ki Joshuo Zemana, režiserja tega dokuja (s preobratom), prelevi v sodobnega Ahaba, toda njegov ekspedicijski poskus, da bi s pomočjo oceanografov, biologov, bioakustikov, najsodobnejše tehnologije in pustolovske obsedenosti »videl« in posnel to, česar ni še nihče videl, kaj šele posnel, se konča s spoznanjem: »To, kar slišimo, je včasih močnejše od tega, kar vidimo.« Prav res: »najosamljenejši kit na svetu« navdaja z nelagodjem in grozo – ker ga ni mogoče videti. Ker se upira pogledu. Ker je fantomski in eluziven.

Ker je tako človeški, unikaten in skrivnosten, a se ne pusti videti. Ko boste videli vse tiste tovorne ladje, ki preplavljajo oceane, boste lažje razumeli, zakaj se je »52« – fenomen, senzacija, megahit, pesem, mem z množico sledilcev in všečkov – raje osamil. Toda: ali sploh obstaja? Ali pa gre le za legendo? In če »obstaja«, ali je še živ? Nazadnje so ga slišali pred desetimi leti. Kaj če so ga že potolkli japonski kitolovci? In seveda: ko boste videli vse tiste tovorne ladje, ki preplavljajo oceane in poganjajo kapitalizem, se boste vprašali: je »52« res edini »najosamljenejši kit«? Leta 1970 je Roger Payne, ekolog in glasbenik, izdal album Songs of the Humpback Whale. Ja, Pesmi kita grbavca. Album, ki je pokazal, da kiti čudovito »pojejo«, je bil huronski hit, obenem pa je deloval tudi aktivistično – ljudi je ozavestil, jih zoperstavil komercialnemu kitolovu in sprožil gibanje Rešite kite. Kaj, če je tudi »najosamljenejši kit« le nova pesem kita – le novo aktivistično svarilo pred uničevanjem kitov in zadušljivim truščem kapitalizma, ki preplavlja oceane? (VOD)