Prvič v sodobni zgodovini bo največja banka v Sloveniji postala tuja banka

Do sredine prihodnjega leta bo po napovedih madžarske banke OTP končan »najpomembnejši prevzem v zgodovini Skupine OTP«. Gre za prevzem mariborske Nove KBM, s katerim namerava OTP – vodi jo dober znanec Viktorja Orbána, milijarder Sándor Csányi – prevzeti vodilno vlogo na slovenskem bančnem trgu. To bo zgodovinski preobrat: prvič v sodobni zgodovini Slovenije bo primat največje sistemske banke izgubila NLB in hkrati bo največja banka v Sloveniji prvič postala tuja banka. Kaj to pomeni? In koliko bančnega sistema je še v »domači« lasti?

Namera madžarske banke OTP, da postane največja banka na slovenskem trgu, je znana že od konca maja. »Za vsebinsko razpravo je žal prepozno, ker so posanacijske aktivnosti države že zapečatile bodočo strukturo, kot so pač jo,« kratko komentira Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije.

Finančna kriza oziroma sanacija bank v letih 2013/14 je namreč prinesla ključen prelom v lastništvu slovenskega bančnega sistema. Država je v bančno sanacijo v letih 2013/14 vložila pet milijard evrov in se Bruslju zavezala, da bo močno dokapitalizirane državne banke prodala oziroma zmanjšala državno lastništvo bank, ki naj bi izkrivljalo konkurenco. Argument, da je bila država v Sloveniji že pred sanacijo pomembna lastnica več bank – zlasti največjih, ni bil upoštevan. No, tudi nobena posanacijska vlada ga ni poudarjala ali kakorkoli poskušala prepričati Bruselj, da omili prodajne zaveze. In posledica? Pred sanacijo, to je konec leta 2011, so država in domači lastniki skupaj lastniško obvladovali skoraj 62 odstotkov bančnega sistema, zdaj pa ga manj kot 23 odstotkov.

To kažejo podatki Banke Slovenije. Največji lastnik bank v Sloveniji je torej tuji lastniški kapital.

Z načrtovanim nakupom druge največje banke NKBM bo OTP dobila nadzor nad kar 30 odstotki slovenskega trga. Tak delež bo bistveno večji od deleža, ki ga ima trenutno na trgu vodilna NLB.

Trenutno je od enajstih bank in treh hranilnic, ki delujejo v Sloveniji, v večinski lasti države le SID banka, to je specifična razvojna državna banka, ki deluje po posebnem zakonu, v večinski domači lasti pa je še ena komercialna banka (Deželna banka Slovenije) in vse tri hranilnice (Delavska hranilnica, Hranilnica Lon in Hranilnica Vipava). V za zdaj še največji banki NLB, ki jo je država konec leta 2013 dokapitalizirala z 1,55 milijarde evrov in postala njena 100-odstotna lastnica, ima država trenutno še 25-odstotni delež plus eno delnico, preostalih 75 odstotkov pa je razpršeno med večinoma nerazkritimi tujimi finančnimi investitorji. Ti so delnice NLB kupili v javnih ponudbah leta 2018 in 2019, ko so tudi začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi. Država (Slovenski državni holding) je z omenjenimi prodajami delnic NLB prejela 779 milijonov evrov kupnin, kar je polovico dokapitalizacijskega vložka iz leta 2013, je pa v posanacijskih letih doslej od NLB prejela še 431 milijonov evrov dividend.

Četrtinski delež NLB omogoča državi zgolj, da v banki blokira sprejetje nekaterih odločitev. In če je NLB desetletja po osamosvojitvi veljala za strateško vozlišče ekonomske in politične moči v Sloveniji in sedež v njeni upravi ali nadzornem svetu za eno najprestižnejših nagrad, o trenutnem položaju NLB verjetno največ pove podatek, da odvetnik aktualnega predsednika vlade Janeza Janše Franci Matoz ni pristal v njenem nadzornem svetu, pač pa v nadzornem svetu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer je skoncentrirano premoženje za prodajo. Janša sicer skuša v javnosti že dalj časa demonizirati NLB, ki jo omenja le v kontekstu domnevnega iranskega pranja denarja leta 2011, s čimer je pri delu javnosti dosegel imunost, da bo madžarska OTP spodrinila NLB.

Kaj tako zmanjšanje deleža državnega oziroma domačega lastništva bank pomeni in kaj pomeni, da vodilno vlogo prevzema ravno madžarska banka OTP?

Madžarska banka OTP je v Sloveniji prisotna od leta 2019, ko je od francoske Société Générale za 323 milijonov evrov kupila SKB banko, četrto največjo banko z dobrimi osmimi odstotki bančnega trga. Z načrtovanim nakupom druge največje banke NKBM, ki ima skoraj 21-odstotni tržni delež, pa bo OTP dobila nadzor nad kar 30 odstotki slovenskega trga. Tak delež bo bistveno večji od deleža, ki ga ima trenutno na trgu vodilna NLB (24,7 odstotka), in bo celo višji od deleža, ki ga ima OTP na domačem, madžarskem bančnem trgu (26 odstotkov).

Da je 30 odstotkov trga za enega igralca izjemno veliko, pritrjuje tudi nekdanji centralni bančnik, ki noče biti imenovan. »Taka banka zagotovo pomeni veliko tveganje za stabilnost finančnega sistema, njene težave so seveda težave sistema, zato bo zahtevana velika budnost regulatorja Banke Slovenije.« Opozarja, da je »klima v bančništvu zdaj visoka«, trg je zaradi »ekspanzivne fiskalne in monetarne politike poplavljen z denarjem in atipičen, kljub epidemiji banke ustvarjajo dobičke«. Slovenski bančni sistem je lani izkazal 450 milijonov evrov čistega dobička, kar je sicer 80 milijonov evrov manj kot leta 2019, a 25 milijonov več kot leta 2017. »A to se bo obrnilo in zaostreni čas je za banke pravi lakmus.« Banka s slabo tretjino trga lahko diktira razmere na trgu, če nima močnega neposrednega konkurenta, ki ga sogovornik vidi le v NLB: »Če stalnega pritiska ne bo, bo največji igralec nemotiviran za izboljševanje storitev, kljub temu pa bo lahko potrošnikom zaračunaval visoke cene storitev.« O tem, katere storitve in izboljšave lahko OTP prinese na slovenski trg, sogovornik ne želi špekulirati: »Je pa nemogoče spregledati agresivno prevzemno širitveno politiko OTP, kar postavlja vprašanje, koliko resursov in fokusa vlaga v razvoj sodobnih storitev, zlasti tehnološke posodobitve.«

V hitri in obsežni širitveni strategiji banke OTP tveganja vidi tudi ekonomist Jože P. Damijan. OTP v zadnjih nekaj letih raste na trgih, kjer so v finančni krizi pred desetletjem »padle« številne evropske banke, denimo Hypo. Prisotna je v enajstih državah: Madžarski, Albaniji, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Srbiji, Ukrajini, Rusiji, Moldaviji, Črni gori in Sloveniji. Da se prevzemni apetiti OTP še niso ustavili, je maja, ob podpisu pogodbe za nakup NKBM, potrdil namestnik izvršnega direktorja banke OTP László Wolf: »Rastemo hitreje kot vsi konkurenti. Ta postopek ne bo prekinjen, saj trenutno proučujemo možnost nadaljnjih prevzemov v regiji.« Damijan opozarja na pasti hitre širitve: »Nisem prepričan, da je to dober strateški lastnik. Če pride do podobne finančne krize, kot je bila po letu 2008, bo ta banka težko sanirala svoje podružnice v Srednji Evropi in na Balkanu ter zagotavljala dovolj svežega kapitala.« OTP ima razpršeno lastništvo, največja posamična delničarka z 8,7 odstotka je madžarska naftna družba MOL, v upravnem odboru katere sedi tudi vodja OTP (in delničar MOL) Csányi.

Damijan opozarja še na eno tveganje: »Po pisanju medijev je vodstvo banke politično blizu Orbánovi stranki, kar pomeni tveganje, da lahko tuja vlada prek banke z večinskim tržnim deležem kontrolira bančni sektor in financiranje naložb sosednje države ali pa lahko služi celo kot podaljšek politike tuje vlade. S strateškega nacionalnega vidika je to lahko potencialno zelo problematično.«

Slovenska ekonomska politika je po vstopu v EU lastništvo države v bankah »sistematično in namerno zmanjšala na minimum«.

Tezo o povezanosti Orbána in Csányija so nedavno preverjali v Dnevniku, njun odnos naj bi po virih iz Madžarske bolj kot na simpatiji ali antipatiji temeljil na preračunljivosti. »Sem mala miška, Viktor Orbán pa je slon,« naj bi v intervjuju že pred slabim desetletjem domnevno razmerje moči ponazoril pragmatični Csányi. Csányi je vpliven milijarder, katerega premoženje je po Forbesovi lestvici trenutno vredno 1,2 milijarde dolarjev. Predsednik slovenske vlade Janša se je s Csányijem srečal 11. marca letos, edino javno razkritje o vsebini srečanja (poleg fotografije za mizo) pa se glasi: »Sogovorniki so spregovorili o stanju v slovenskem in evropskem gospodarstvu ter še posebej o bančnem sektorju.« A Csányi je že 15. decembra lani z dvema ministroma Janševe vlade, Jernejem Vrtovcem in Andrejem Vizjakom, podpisal tudi dogovor o sodelovanju pri 388 milijona evrov ocenjenem projektu gradnje Potniškega centra Ljubljana. Mendota Invest, ki je v lasti OTP, bo z vložkom 250 milijonov evrov lastnik trgovskega in zabaviščnega središča, poslovne stavbe in hotela, ki so uvrščeni kot del projekta Potniškega centra in bodo posledično deležni zelo hitrih upravnih postopkov, saj je Janševa vlada ta projekt uvrstila med tako imenovane prioritetne.

Ob krepitvi OTP in rekordno nizkem deležu domačih lastnikov na bančnem trgu se pozabljajo argumenti, ki so bili vsaj dve desetletji ključni pri ohranjanju domačega lastništva bank: da je večinska domača last večjih bank nacionalnega pomena, saj zagotavlja večjo fleksibilnost posojilne politike glede na potrebe gospodarstva, večjo stabilnost obsega posojil in zadrževanje bančnih dobičkov doma.

Ekonomist dr. Velimir Bole opozarja, da ostaja SID banka pravzaprav edina (državna) banka, prek katere lahko država tehnično implementira specifične naloge, na primer likvidnostno podporo v času epidemije covid-19. Po Boletu je slovenska ekonomska politika po vstopu v EU lastništvo države v bankah »sistematično in namerno zmanjšala na minimum«, čeprav je državno lastništvo bank pri nas – in na celotni evropski periferiji – edina možna oblika domačega lastništva bank, ki je alternativa velikim tujim bankam. »Domače (nedržavno) lastništvo v bankah je zaradi zelo slabih izkušenj domačih, še zlasti drobnih investitorjev pred začetkom in v času finančne krize sedaj skoraj nemogoče vzpostaviti,« opozarja Bole in spomni, da so kupci bančnih delnic v javnih prodajah izgubili vse.

Po Boletovem mnenju trenuten čas epidemije ni reprezentativen, saj je zaradi obsežnih intervencij ECB na trgu veliko denarja. Kljub temu izobilju Banka Slovenije v aprila izdanem poročilu o finančni stabilnosti poroča, da se je v času epidemije financiranje podjetij pri bankah – drugače kot v evroobmočju – zmanjšalo: »Čeprav večina podjetij zaradi zadostnih lastnih sredstev ni potrebovala bančnega financiranja, pa so tista, ki so posojila potrebovala, ocenila, da se je dostopnost do bančnih posojil v letu 2020 poslabšala.«

Resničen test za prevladujoče tuje lastništvo bančnega sistema se bo po Boletu ponovno zgodil takrat, ko bo ECB začela umikati močno napihnjeno ponudbo denarja. Zadnja finančna kriza je že pokazala, kako se tuje banke v zaostrenih razmerah vedejo, in ta izkušnja nas mora skrbeti: »V zadnji finančni krizi so navkljub drugačni eksplicitni zavezi (»Vienna agreement«) banke iz jedra evrskih držav, ko so se soočile z lastnimi težavami, umaknile podporo svojim hčeram na periferiji EU, zaradi česar sta se kreditni krč in padec aktivnosti po 2012 v EU periferiji še dodatno opazno povečala.« Po Boletu tako imenovani bail in sistem reševanja bank v evrskem območju, ki je bil implementiran po krizi in ki k reševanju bank v prvi vrsti zavezuje obstoječe lastnike, imetnike podrejenih obveznic in imetnike denarnih vlog nad 100 tisoč evrov, skupaj z zmanjšano konkurenco bank ter sistemom zavarovanja vlog samo še povečuje ustrezen moralni hazard koncentriranih velikih bančnih lastnikov.

Edini, ki lahko prepreči prevzemne načrte OTP, je regulator, odločitev pa bo sprejeta v Frankfurtu. »To bo skupni postopek, t. i. common procedure, med Banko Slovenije in Evropsko centralno banko (ECB), v katerem je za sprejem končne odločitve o izdaji dovoljenja za prevzem pristojna ECB,« odgovarjajo v Banki Slovenije. Pri presoji prevzema bodo upoštevali finančno trdnost OTP, pa načrte, simulacije posledic in tveganj prevzema, tudi ugled.

Poznavalci so skeptični, da bo regulator OTP preprečil prevzem NKBM in »preskok« čez NLB.

Zmagovalca sanacije

Ameriški finančni sklad Apollo in EBRD

Drugo največjo banko NKBM, ki jo namerava kupiti madžarska OTP, smo davkoplačevalci leta 2013 dokapitalizirali z 870 milijoni evrov. Zaradi prodajne zaveze jo je državni upravljavec premoženja Slovenski državni holding poleti 2015 za 250 milijonov evrov prodal luksemburški družbi Biser Bidco, katerega obvladujoč, 80-odstotni lastnik je ameriški finančni sklad Apollo, preostalo pa ima EBRD (Evropska banka za prenovo in razvoj).

V navezi z Apollo-EBRD je NKBM februarja lani za 444 milijonov evrov od države kupila Abanko, tretjo najmočnejšo banko, in si jo pripojila. To združitev NKBM opisuje kot »največjo združitev v zgodovini slovenskega bančništva«, še zlasti, ker si je Abanka že leta 2015 pripojila Banko Celje. Če upoštevamo, da je država v letih 2013 in 2014 Abanko in Banko Celje dokapitalizirala s skupno 781 milijoni evrov, je država s kupnino od NKBM (444 milijonov evrov) in z dividendami Abanke (178 milijonov evrov) pokrila manj kot 80 odstotkov tega vložka.

Kakorkoli, Apollo in EBRD, ki sta NKBM dobila za 250 milijonov evrov, bosta zdaj prodala večjo NKBM madžarski banki OTP, kupnina pa naj bi po poročanju agencije Reuters znašala okrog milijarde evrov.

Le kot medklic: eden od soustanoviteljev Apolla Leon David Black je marca letos odstopil z vodstvenega položaja v Apollu po razkritju njegovih poslov s pokojnim finančnikom, obsojenim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom.

V čigavi lasti so banke in hranilnice v Sloveniji?

Tržni deleži*  / Čisti dobiček/izguba / Največji lastniki (v %) v letu 2020 (v mio EUR)

NLB 24,7  / 114.00  / Največja posamična lastnica je Republika Slovenija s 25 % plus eno delnico. Ostalo lastništvo je razpršeno; med večjimi razkritimi lastniki (s 5 do 10 % delnic) so EBRD in investicijski družbi Schroders in Brandes Investment Partners.

NKBM 20,6  /208.90  / 100 % lastnik je investicijska družba Biser Bidco, ki je v solasti ameriške družbe Apollo Global Management (80 %) in EBRD (20 %).

SKB BANKA 8,2  / 35,38 /  100 % lastnik je madžarska OTP Banka

UNICREDIT BANKA 6,9  / 13,90  / 100 % lastnica je skupina UniCredit s sedežem v Milanu (ta ima razpršeno lastništvo, največji posamični delničar je ameriška investitorska družba Black Rock (5,1%)).

BANKA INTESA SANPAOLO 6,6  / 12,84  /  99,1 % lastnica je italijanska skupina Intesa Sanpaolo (prek Privredne banke Zagreb).

GORENJSKA BANKA 4,8  / 22,22  / 91,7 % lastnica je AIK banka Beograd (preostali delež ima banka kot lastne delnice)

DELAVSKA HRANILNICA 4,1 / 5,24  / Sindikati imajo 38 % delež, sledijo občani in pravne osebe z vsak po 31 %.

SBERBANK BANKA 4,1  / 0,97  / 100 % lastnica je Skupina Sberbank Europe, ki je v lasti ruske državne Sberbank Rusije.

ADDIKO BANK 3,2  / 11,02  / 100 % lastnica je Addiko Bank Dunaj, ki je v 80 % lasti ameriškega sklada Advent International

BANKA SPARKASSE 2,9  / 3,03  / 100 % v lasti skupine Erste Bank in Sparkassen, ki spada v skupino Erste Group.

DEŽELNA BANKA  2,3  /  5,05  / Največja posredna lastnica je bila 31. 12. 2020 Alenka Žnidaršič SLOVENIJE Kranjc (25 %), KD Group (24 %), Kapitalska zadruga (21 %)

HRANILNICA LON  0,7 / –1,22  / Največji delničar je švicarski Kylin prime Group (37,2 %), za katerim stoji kitajski kapital, dodatnih 9,5 % pa ima hongkonški Capstone Global Solution. Večja delničarja sta še Otmar Zorn (13,8 %) in podjetje GIC Gradnje Ivana Cajzeka (11,6 %).

PRIMORSKA 0,3  /  0,21  / Največja delničarka je Zadružna kraška banka HRANILNICA VIPAVA Trst Gorica (8,84 %), več kot 5 % pa imajo še podjetja Kurivo Gorica, Koda, Proaktiv plus, Gatis, Bussiness Solutions, Pronega, Slometal in Fama Vipava.

SID BANKA 6,5  /  8,49  / 100 % Republika Slovenija. SID je specializirana državna razvojna banka, ki deluje po posebnem zakonu.

Op.: *Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je na 31. 12. 2020 znašala 44,65 mrd EUR.

Vir: Banke