Večina mladih v Sloveniji cepljenju ne nasprotuje

Delež mladih, ki se v naslednjih šestih mesecih ne nameravajo cepiti, je le 30-odstoten

Center za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je danes predstavil prve izsledke raziskave o odzivih mladih na epidemijo in ukrepe ter o odnosu mladih do cepljenja. Raziskava temelji na reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 15 in 30 let. Mladi večinsko cepljenju ne nasprotujejo, izrecno ga zavrača le 30 odstotkov.

Rezultati prve raziskave mladih v starostni skupini od 15 do 30 let so pokazali, da je delež cepljenih zelo blizu deležu cepljenja v splošni populaciji (po podatkih Sledilnika covid-19 je polno cepljenjih 42,8 odstotka državljank in državljanov v Sloveniji), pri čemer je treba upoštevati, da jih medicina ne uvršča med ogrožene skupine. Skupni delež cepljenih mladih, z enim ali dvema odmerkoma, in tistih, ki se še nameravajo cepiti, znaša 57,5 odstoka, še nadaljnjih 12,3 odstotkov mladih pa je glede cepljenja neodločenih. Delež mladih, ki se v naslednjih šestih mesecih ne nameravajo cepiti, je le 30,2 odstotka.

Skupina mladih, ki se ne namerava cepiti, se najbolj strinja s trditvami o tem, da je koronavirus izmišljotina ali sredstvo za nadzorovanje populacije.

Mladi, ki se ne nameravajo cepiti, imajo o varovalni vrednosti cepiva za svoje zdravje in zdravje skupnosti izrazito negativna stališča. Med njimi se jih več kot 80 odstotkov ne strinja s tem, da bo njihovo cepljenje pozitivno vplivalo na zdravje drugih v skupnosti, več kot 60 odstotkov jih ne verjame, da s cepljenjem zmanjšajo možnost okužbe s korona virusom; več kot 80 odsotkov pa se jih ne strinja s tem, da jih cepljenje varuje pred tem, da bi zboleli za COVID-19. Kar 24,5 odstotkov mladih se strinja s trditvijo, da cepivo proti koronavirusu povzroči neplodnost. Skupina mladih, ki se ne namerava cepiti, se najbolj strinja s trditvami o tem, da je koronavirus izmišljotina ali sredstvo za nadzorovanje populacije.

Med viri informiranja o covidu-19 izražajo mladi največ zaupanja v strokovne in znanstvene vire informiranja.

Med viri informiranja o covidu-19 izražajo mladi največ zaupanja v strokovne in znanstvene vire informiranja. Izražajo pa precejšnjo mero nezaupanja v politične odločevalce, družbena omrežja, spletne klepetalnice in spletne forume.