Kaj piše v sporazumu KUL?

Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), to so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ta teden dokončno uskladile besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju – torej vsebino nekakšne predkoalicijske pogodbe, ki jo zato morajo v prihodnjih dneh potrditi še organi vseh štirih strank. Takšna zavezništva še pred volitvami navadno sklepajo stranke v državah z večinskim volilnim sistemom, v državah s proporcionalnim, kot je Slovenija, pa le redkokdaj. A tokrat naj bi bil sporazum potreben zaradi izjemnih okoliščin, torej vlade pod vodstvom Janeza Janše.

Kaj piše v sporazumu, ki ga stranke še skrivajo pred javnostjo? Osnova je njihova zaveza, da po državnozborskih volitvah ne bodo sodelovale s strankami, ki sodelujejo v sedanji vladi Janeza Janše. Torej ne le z SDS, ampak tudi z NSi. Naslednja točka določa, da bo mandatarja za sestavo vlade določila stranka, ki bo dobila relativno največ glasov na volitvah, kar ni sicer nič nenavadnega. So se pa stranke dogovorile še, da puščajo sporazum odprt za druge stranke – če se bodo seveda s tem strinjale vse podpisnice.

Drugi, vsebinski del sporazuma so določila, o katerih so se v koaliciji KUL uskladili že v preteklih mesecih. Glavna načela, okrog katerih so se stranke koalicije KUL združile, so poleg učinkovitejšega spopada z epidemijo, krepitve vladavine prave in demokratičnih institucij še zaveza h krepitvi neodvisnosti ustanov, javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe. Pa povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti ali načelo vlaganja »v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja privatni iniciativi in prostemu trgu«.

V KUL se že zdaj strinjajo tudi glede prioritetnih projektov. Ti bodo seveda natančneje določeni v morebitni koalicijski pogodbi, je pa že zdaj očitno, da bo njen program zgrajen na štirih stebrih. Prvi steber je zdravstveni. Ta vključuje zavezo k finančni krepitvi »javnega zdravstvenega sistema«, vključno z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Drugi steber predstavlja načelo solidarnosti. Vanj so vključene reforme, kot je zakon o dolgotrajni oskrbi ali reforma stanovanjske politike.

Tretji steber je okoljski – poleg novega zakona o podnebni politiki in projektov za razogličenje želijo stranke jasneje implementirati ustavno pravico do čiste pitne vode. Četrti steber pa je razvojni. V njem se stranke zavezujejo k vlaganju v družbo znanja. Obljubljajo povečanje denarja za raziskave, šolstvo, znanost ali kulturo. Ta sklop vsebuje še obljubo preoblikovanja prednostnih nalog zunanje politike oziroma njihovega premika k progresivnim članicam EU, »ki vztrajajo na vladavini prava …«. Skratka, proč od Višegrada.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>