Film / Mesto žensk

Na šahovski olimpiadi leta 1982 v švicarskem Luzernu je v ženski konkurenci slavila Sovjetska zveza, za katero pa so nastopile same Gruzijke – Nona Gaprindašvili, Nana Aleksandrija, Maja Čiburdanidze in Nana Ioseliani, šahovske čarodejke, ki so si 30 let lastile šahovsko krono. “To se ne bo ponovilo še pet tisoč let,” dahne Milunka Lazarević, nekdanja jugoslovanska šahovska prvakinja, ki obenem poudari, da so ženske le v Gruziji za doto dobile tudi šahovski komplet. V dokuju Slava kraljici! lahko vidite, kako je Nono Gaprindašvili pričakal ves Tbilisi, ko je leta 1962 prvič postala svetovna prvakinja (takoj so ji postavili tudi kip), kako so si gruzijske kraljice podredile šahovski svet (v publiki so bili sami moški!), kako jih je partija prelevila v propagandno orodje (z njimi je oglaševala “inteligentnost socializma”) in kako še vedno uživajo v preteklosti, svoji fami in svojem imidžu. Bile so oboževane, prave superjunakinje – po njih so imenovali novorojenke. In ne, niso kuhale, ampak so se lahko posvečale karieram. Jebeni socializem!