Nedeljska poezija #86

Lidija Dimkovska: pesem iz zbirke Črno na belem

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Lidije Dimkovske, makedonske pesnice, ki živi in ustvarja v Sloveniji, iz zbirke Črno na belem.

Ljubezenska

Prva ljubezen je kot avtocesta

s prehitevalnim in počasnim pasom.

Po njej čreda konjev

prehiti kadilaka z Only you iz zvočnikov.

Nabrekle ustnice, nabrekel ud, nabrekel jezik.

Toda na črno-belih fotografijah

ni nič črno ali belo.

Vsak lik ima svojo anamnezo,

vsak moški svojega moškega ali žensko.

Vse ti je jasno, a ničesar ne razumeš.

Iz sedla opazuješ vlak v daljavi

in ne veš, ali je to tvoj tren con destino

ali vlak, v katerem smrt polaga račune z življenjem.

***

Druga ljubezen je kot predor,

ki je za pešce prepovedan.

Vzpenjaš se po hribu,

plaziš med grmovjem in kamenjem,

pod teboj vozijo vozila s hitrostjo 70 km na uro,

zgoraj je pripeka, obuvalo te tišči,

potiš se po čelu in na srajci se ti je odpel gumb.

Hodiš in hodiš, pot pa je samo na sredini.

Vračaš se in pred vstopom v predor, izčrpan od napora,

dvigneš palec za prevoz. Ona ti ustavi.

V predoru je temno. Naenkrat si ti tisti, ki vozi.

Zunaj predora pogledaš – ob tebi ni nikogar.

Sedež pa je topel in v njem je vdolbina.

***

Zadnja ljubezen je kot most

s špranjami med deskami.

Pod njimi žubori neka tuja reka,

a zaradi strahu pred višino ne gledaš dol,

vsak korak prešteješ dvakrat,

potem greš na zadnji avtobus do doma

in pred koncem dolge poti

s skrčenimi nogami najdeš oporo za pete.

Doma pa se ona zleknjena v kadi

hihita pod žgečkljivo težo tvojih otrok.

Vse njene špranje poznaš, toda ne vseh desk.

Samo poslušaš, kako ji žubori voda,

v kateri plavaš, plavaš, od konca do začetka.

Lidija Dimkovska: Črno na belem

Cankarjeva založba, 2017

Cena: 22,95 €

Povezava do nakupa >>