Kje so naši zdravstveni milijoni?

V času epidemije smo se občani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli, kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Na drugi strani so zaradi epidemije tudi bolnišnice vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi pa so na najrazličnejše načine poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo lani, leta 2020, za 23,6 odstotka manj zobozdravstvenih pregledov, 13,5 odstotka manj specialističnih obravnav in 13,3 odstotka manj operacij kot leta 2019. Ta trend pa se je nadaljeval tudi letos, kot pojasnjujejo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), sicer že z večjimi nihanji na nekaterih področjih. Tako so recimo v letošnjem letu do vključno septembra zdravstveni domovi v primerjavi z predepidemičnim letom 2019 sicer opravili za 10 odstotkov več pregledov pri družinskih zdravnikih in pediatrih, tudi specialisti so opravili za 1,8 odstotka več obravnav, še vedno pa je bilo v primerjavi z letom 2019 za 9,8 odstotka manj zobozdravstvenih obravnav, in kar je najpomembneje, letos je bilo tudi za 8,8 odstotka manj obravnav v akutni bolnišnični dejavnosti. To pomeni 22 tisoč manj operacij v primerjavi z letom 2019, ki pa so med storitvami najdražje in najzahtevnejše.

V slovenskem zdravstvenem sistemu pa manj operacij paradoksalno pomeni, da se začne denar, namenjen javnemu zdravstvu, akumulirati pri zasebnikih. V vsem tem času smo namreč še naprej plačevali iste ali celo višje zneske za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ker je bilo manj posegov, pa zasebne zavarovalnice, ki dopolnilno zavarovanje pobirajo, niso plačevale storitev bolnišnicam. To dokazujejo tudi številke.

V predepidemičnem letu 2019 smo recimo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem zbrali 612 milijonov evrov, tri zasebne zdravstvene zavarovalnice (Generali, Triglav, Vzajemna) pa so potem za storitve plačale 514 milijonov evrov. To pomeni, da jim je leta 2019 ostalo 98 milijonov evrov razlike, ki so jo deloma seveda porabili za svoje potrebe. Leta 2020 pa se je ta že tako ali tako velika razlika še povečala. Zavarovalnice so lani prek položnic pobrale 655 milijonov, plačale pa so naprej le 503 milijone, kar pomeni, da so zadržale 152 milijonov evrov, namenjenim zdravstvu. Torej Generali, Vzajemna in Triglav že iz preteklega leta zadržujejo pri sebi dvakrat toliko denarja, namenjenega javnemu zdravstvu, kot pred epidemijo.

Ta trend se sicer nadaljuje tudi letos. Do polovice letošnjega leta so zavarovalnice pobrale 329 milijonov, plačale pa so za 261 milijonov storitev, v pol leta so torej zadržale na svojih računih že 68 milijonov. Za primerjavo lahko spet vzamemo leto 2019, tokrat prvo polovico leta. V tistem obdobju je bila razlika med pobranimi zavarovalnimi premijami dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in plačanimi odškodninami, denarjem, ki je šel naprej bolnišnicam in zdravstvenim domovom, »le« 35 milijonov evrov.

Če zdaj vse te številke seštejemo, se nam nariše naslednja slika: v času epidemije, v letu 2020 in do polovice leta 2021 so Generali, Vzajemna in Triglav z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem zbrale denar, od česar so pri sebi zadržale skupaj kar 220 milijonov evrov. To je denar, ki smo ga zavarovanci plačali za zdravstvo prek položnic in ki nikoli ni prišel v bolnišnice in zdravstvene domove.

Ker je ob vseh teh dejansko prisvojenih milijonih evrov, po zakonodaji namenjenih zdravstvu, zasebne zdravstvene zavarovalnice premagal občutek sramu, so te obljubile, da bodo zadržane milijone nekako spravile v bolnišnice. Tako je nastala ideja o posebnem razpisu za skrajševanje čakalnih dob, ki bi ga financirali iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Lani oktobra se je v petem zakonu PKP pojavila določba o posebnem razpisu za skrajševanje čakalnih dob, ki bi ga financirale zasebne zavarovalnice. A tedaj se je postavilo vprašanje, koliko milijonov evrov naj te zasebne zavarovalnice vrnejo s programom skrajševanja vrst.

Vseh 220 milijonov evrov razlike? Seveda morajo te zasebne zavarovalnice del denarja porabiti še za svoje plače, za reklamne kampanje, za rezervacije, za tiskanje položnic in podobno. Zaradi tega so tudi v pogovorih z ministrstvom za zdravje zavarovalnice ubrale poenostavljeno pot, primerjavo z letom 2019. Tako so razmišljale: leta 2019 smo zase zadržale veliko denarja, a leta 2020 in 2021 smo ga zadržale še več, kakšna je ta razlika? Ta razlika za zdaj znaša 87 milijonov evrov. Taka je njihova ocena. So ta denar nakazale javni zdravstveni zavarovalnici? V integralni proračun? Seveda ne.

Zasebne zdravstvene zavarovalnice namreč v pogajanjih z ministrstvom za zdravje niso ponudile niti teh 87 milijonov evrov, ampak le 65 milijonov evrov. Nato pa je ministrstvo za zdravje julija objavilo prvi razpis za skrajševanje čakalnih dob, a spet ne v višini 65 milijonov evrov, ampak le v višini 18 milijonov evrov. A še celo pri porabi teh 18 milijonov evrov se zatika. Državni sekretar na ministrstvu Robert Cugelj je minuli teden v pogovoru za STA dejal, da prihaja do velikih težav pri čakalnih seznamih, ki naj ne bi odražali realnega stanja. V okviru prvega razpisa, vrednega 18 milijonov evrov, so denimo kar pri slabi polovici vseh bolnikov na čakalnih seznamih ugotovili, da so ti medtem že bili operirani, zaradi česar jim je doslej uspelo potrošiti le 12 odstotkov denarja – okoli dva milijona torej.

Cugelj tako ocenjuje, da vsega denarja iz prvega razpisa ne bodo mogli porabiti. Sicer nameravajo v kratkem objaviti še nove razpise, se pa boji, da do konca leta 2022 v celoti država ne bo mogla potrošiti 65 milijonov evrov, kolikor jih je skupaj namenjenih za skrajševanje čakalnih vrst. Vprašanje torej je: zakaj vsi plačujemo visoke položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ko pa tega denarja nikakor ne morejo potrošiti? Zakaj zasebne zdravstvene zavarovalnice ne znižajo premij (ne govorimo o enkratnem znižanju, ki so ga sicer napovedale nekatere za zadnji mesec leta)? Še retorično vprašanje: zakaj vlada tega paradoksalnega dopolnilnega zavarovanja preprosto ne ukine?

Vsi ti nakopičeni milijoni seveda ne bodo izpuhteli, ampak jih bodo zasebne zdravstvene zavarovalnice porabile za svoje zdravstvene projekte. Če pogledamo velike investicije, ki se jih na področju zdravstva v zadnjem obdobju lotevajo zasebniki, je to že očitno. S tem parkiranim denarjem, sicer namenjenim javnemu zdravstvu, bo v Sloveniji pospešek dobil vzporedni, zasebni zdravstveni sistem.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>