Dva leva / Vlado Miheljak: Novi obrazi stare politike

Po izgubljeni vojni, ki je nismo hoteli, je naš narod stal pred grozotnim dejstvom grozeče narodove smrti.

Takrat je bil naš narodič prvič postavljen pred preizkušnjo, ki jo je ta vojna namenila narodom, ki so se vanjo zapletli.

Samo drobcen, neznaten plamenček, ki nas je razčetverjene spominjal, da smo vendarle še narod, je bila tako imenovana avtonomija Ljubljanske pokrajine.

Toda že pri tej prvi preizkušnji se je naš narod slabo odrezal. – Trezno mišljenje, disciplino in enotnost naroda, ki mu makiavelistična politika savojskega okupatorja ne bi mogla do živega, je prevpila ulica, katere čustvo so si osvojili plačani propagatorji boljševiškega satanizma svetovnega židovstva.

… Zapoved časa se glasi: Vse razpoložljive sile na razpolago domobranstvu, ki ostane slej ko prej nosilec nove svobode slovenskega naroda!

Ob dnevu spomina na mrtve je garda @Slovenskavojska v imenu predsednika vlade @jjansasds položila venec k spomeniku padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah.

Od vseh neštetokrat citiranih izjav, govorov generala Rupnika, je zgornji najbolj signifikanten. Ne le zaradi vsebine kot take, ampak zaradi datuma. Dvaindvajsetega aprila petinštirideset! To ni bila morebiti vsiljena rojstnodnevna čestitka Führerju, ni bila zavržna domobranska prisega, katere besedilo naj bi domnevno pomagali pisati tisti, ki so se jim priklonili. Ne, to je bil čas, ko so nemške okupacijske sile že, kot povsod drugod po Evropi, panično kurile dokumente, pakirale in iskale civilna oblačila za dan po tem in prebeg čez Karavanke. Takrat jih nikakor ni več brigalo, kaj počnejo in govorijo lokalni kolaboranti. In takrat je »prezident« imel v časopisu Slovenec svoj zadnji nagovor ljudstvu ter v njem strnil vso svojo izvorno avtoritarnost, bazični antidemokratični refleks ter nekontrolirani antisemitizem. In tudi domobranci kot »nosilci nove svobode slovenskega naroda« niso bili eni od borcev za svobodo, eni od antifašistov, ampak kolaboranti sil mraka; kolaboranti nacizma. Teza, da je šlo pri domobranstvu zgolj za slabo oceno situacije ali celo za taktično kolaboracijo, je prekratka. Domobranstvo je razvilo lasten, avtonomni fašistoidni diskurz. Že hiter pregled zapisov v Slovencu od konca aprila 1941 do konca aprila 1945, razkrije, da je domobranstvo ne glede na to, ali smo bili pod okupacijo mediteransko »ležernega« fašizma ali germansko »rigoroznega« nacizma, vselej uporabljalo originalni trdi besednjak, poln povedi o židovski agitaciji, židovskem bogastvu, boljševističnem satanizmu sodobnega židovstva, o spregi med liberalizmom, boljševizmom in cionizmom ...