»Dosmrtna kazen je za Slovenijo hudo civilizacijsko onesnaženje«

Penolog Dragan Petrovec je od uvedbe leta 2008 oster nasprotnik dosmrtne zaporne kazni v Sloveniji

Penolog Dragan Petrovec je od uvedbe leta 2008 oster nasprotnik dosmrtne zaporne kazni v Sloveniji, nasprotoval je tudi 30-letnemu zaporu. Zaradi nepravnomočnosti sodbe, ki jo je v ponedeljek zoper Silva Drevenška za trojni umor izreklo ptujsko sodišče, ni komentiral, je pa dejal, da dosmrtna kazen pomeni hudo civilizacijsko onesnaženje za državo.

Kot je povedal za STA, je uvedba dosmrtnega zapora leta 2008 zanj pomenila hudo civilizacijsko onesnaženje za Slovenijo na področju kriminalitetne politike, saj je bila edina država na svetu, ki ga je uvedla, pa ga pred tem nikoli ni imela.

Petrovec namreč meni, da čustva, ki prevladujejo pri hudih zločinih, zlasti pri z dejanjem neposredno prizadetih, otežujejo razumen pogovor o takšni sankciji. Pri tem spomni na norveški primer, kjer tudi v primeru Breivika ni bilo opaziti zahtev po uvedbi strožje sankcije od 21 let zapora, kar je njihov maksimum.

"Slovenija je v času Jugoslavije desetletja zdržala brez smrtne kazni, v praksi je bila le nekajkrat izrečena nadomestna kazen 20 let zapora, sicer pa je bila najvišja prostostna kazen 15 let. V vseh teh letih nihče ni čutil potrebe po zviševanju kazni. To se je zgodilo šele v samostojni državi," je dejal Petrovec.

"Slovenija je v času Jugoslavije desetletja zdržala brez smrtne kazni, v praksi je bila le nekajkrat izrečena nadomestna kazen 20 let zapora, sicer pa je bila najvišja prostostna kazen 15 let. V vseh teh letih nihče ni čutil potrebe po zviševanju kazni. To se je zgodilo šele v samostojni državi."

Dragan Petrovec, 
penolog

Strokovnjak za penologijo, vedo, ki se ukvarja z izvrševanjem kazenskih sankcij, je prepričan, da se posebno slab učinek dosmrtnega zapora, čeprav ta v Sloveniji pravnomočno še ni bil izrečen, kaže v samodejnem zviševanju ostalih kazni.

Takšen maksimum namreč po njegovem mnenju potegne za seboj izrekanje strožjih kazni za mnoga kazniva dejanja. "Kjer je bila primeroma za kakšen rop prej odmerjena kazen štirih let zapora, zdaj izrekajo šest let," je pojasnil Petrovec.

Zapori se tako po njegovih besedah polnijo tudi na račun daljših kazni, ne da bi za to obstajali strokovni razlogi. Mehanizem izrekanja strožjih kazni zaradi dosmrtnega zapora zna biti manj zavesten, a je statistično dokazljiv, še meni Petrovec.

V Sloveniji je vse do leta 1998 kot najvišja mogoča izrečena kazen veljala 20-letna zaporna kazen, ki je veljala še iz časa nekdanje Jugoslavije. Smrtna kazen je bila sicer ukinjena šele leta 1989, a so jo zadnjič izvršili leta 1959. Leta 1998 je državni zbor z novelo kazenskega zakonika uvedel 30 let zapora, dosmrtna kazen pa je stopila v veljavo novembra 2008, torej v času pravosodnega ministra iz vrst SDS Lovra Šturma.

V Sloveniji je vse do leta 1998 kot najvišja mogoča izrečena kazen veljala 20-letna zaporna kazen, ki je veljala še iz časa nekdanje Jugoslavije. Leta 1998 je državni zbor z novelo kazenskega zakonika uvedel 30 let zapora, dosmrtna kazen pa je stopila v veljavo novembra 2008, torej v času pravosodnega ministra iz vrst SDS Lovra Šturma.

Poskus ukinitve dosmrtne zaporne kazni, za kar se je zavzemal pravosodni minister Goran Klemenčič, je propadel leta 2017. Čeprav je pred tem večkrat ponovil, da je to zanj pomembna civilizacijska rešitev, je zaradi premajhne politične podpore od nje odstopil, saj naj ne bi želel ogroziti drugih pomembnih novosti, ki jih je takrat prinašala novela kazenskega zakonika.

Predlagatelji so se že ob pripravi predloga zavedali, da čas za take spremembe nikoli ni primeren, na nasprotovanje pa je predlog naletel tudi zato, ker so se pojavili nekateri pomisleki, da se dosmrtni zapor ukinja prav v času teroristične ogroženosti.