Uredništvo

 |  Kultura

60. obletnica izida prvega stripa o Asterixu

Ob jubileju bo od 17. decembra do 11. januarja v Galeriji Kresija razstava ilustracij in likovnega razvoja

© ASTERIX®- OBELIX®- IDEFIX® / © 2021 LES EDITIONS ALBERT RENE / GOSCINNY - UDERZO

V Galeriji Kresija v Ljubljani bo od 17. decembra do 11. januarja na ogled razstava Asterix - rojstvo stripa, ki jo je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih. V Ljubljani si lahko ogledate njeno prilagojeno različico, razstavo pa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Kuratorja razstave:  Rok Glavan in Samo Pureber.

Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov (no, seveda piratskih prevodov sem ne prištevamo), v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil.  Avtorja tega najbolj znanega galskega junaka sta René Goscinny in Albert Uderzo.

Avtorja novejših zgodb iz Galije sta Jean-Yves Ferri in Didier Conrad, ki sta rojena istega leta kot Asterix in sta odraščala ob delih Goscinnyja in Uderza. Njun prvi Asterix, Asterix pri Piktih, je izšel leta 2013 in samo v Franciji presegel prodajo v višini 2,3 milijona izvodov. Ferri in Conrad sta doslej ustvarila pet albumov, zadnji, katerega izid je dočakal Albert Uderzo, pa je bil prav Poglavarjeva hči. Ta je bil celo uspešnejši od prvega ter tako kot vsi prejšnji postal najbolje prodajana knjiga leta v Franciji. V času razstave bo ravno ta strip ugledal luč sveta v slovenskem prevodu.

Slikovno gradivo na razstavi prikazuje likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od leta 1959 do danes doživel še vedno najpopularnejši junak evropskega stripa. Razstava je sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih celot. Od prve pa do zadnje epizode spremljamo razvoj lika Asterixa in drugih likov iz galskih prigod. Prva prikazuje delo prvotnega avtorja za prvi album, zadnja pa delo njegovega naslednika za zadnji album iz Asterixove zbirke.

V prvem delu z naslovom Rojstvo legende so na ogled prve skice in študije razvoja likov, ki dajejo vpogled v to, kako je strip sploh nastal, kako je risar Albert Uderzo ustvarjal zdaj vsem znane like in celo kako so bili ti videti, preden so se »rodili«. Poleg risb so na ogled tudi kopije nekaterih originalnih tabel iz prvega albuma, za nameček pa še trojna primerjava originalne prve strani: črno-bela, originalna pobarvana in restavrirana, na novo pobarvana verzija.

V drugem delu z naslovom Poglavarjeva hči, kot je tudi naslov zadnjega albuma, ki bo izšel v Sloveniji ravno v času razstave, pa boste vstopili v risarski studio in ob objavljenih skicah pokukali v zakulisje nastajanja stripa. Strip je ilustriral Uderzov naslednik Didier Conrad. Med njegovimi osnutki, skicami in risbami bo tudi zgodboris ene od strani, zanimiva pa bo primerjava različnih konceptov za naslovnico stripa s končno risbo te naslovnice.

Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.