Janši ni mar za rudarje

Slovenija je ena redkih evropskih držav – poleg denimo Poljske –, ki še vedno niso določile, katerega leta bodo opustile rabo premoga. Z odlašanjem ni akutno ogroženo zgolj črpanje evropskega denarja iz sklada za pravični prehod, v katerem je za Slovenijo predvidenih 235 milijonov evrov, pač pa vlada resno ogroža tudi kakovostno in celostno pripravo potrebnih programov, od socialno-delovnih do gospodarskih, v šaleški premogovni regiji.

Ministrstvo za infrastrukturo je oktobra vladi v potrditev končno poslalo Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga do leta 2033. Vendar pa strategija, ki ostaja v velikem delu neusklajena, še ni potrjena. Prav tako ministrstvi za infrastrukturo in za gospodarstvo še nista pripravili zakonov, ki sta ključna za kakovostno izvedbo prehoda, to je zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Prvi naj bi določil način reševanja kadrovskih vprašanj in vprašanja socialne varnosti zaposlenih v premogovniku, ki zagotavlja premog Termoelektrarni Šoštanj – Teš (v obeh je zaposlenih približno 2300 ljudi). Bil bi tudi podlaga za obsežno tehnično zapiranje premogovnika in bi zagotovil proračunske vire. Z zakonom o prestrukturiranju pa naj bi bil zagotovljen model pomoči in gospodarskega zagona regije, ki naj bi, kot opozarja sogovornik z velenjske občine, preprečil odliv ljudi.

»Poznamo primer Nemčije, kjer je šlo pri zapiranju rudnikov za vsenacionalne projekte, kjer je bil dosežen neki kompromis med državo, občinami, sindikati,« razlaga sogovornik, ki ne želi biti imenovan, in izraža strah, da bo pri nas za premišljeno in kakovostno obsežnejšo rešitev zmanjkalo časa, to pa bodo plačali predvsem ljudje iz premogovne regije. »Ena od akutnih težav denimo je, kaj bo po letu 2033 z daljinskim ogrevanjem, ki ga zdaj za 40 tisoč ljudi v občini zagotavlja Teš. Ta problematika mora biti del rešitev, ki pa se sploh ne iščejo,« še pravi.

Kako se sedanja vlada loteva vprašanj, povezanih s Premogovnikom Velenje, plastično pokaže podatek, da temu 22. januarja 2022 poteče koncesijska pogodba za izkop. Vlada je težavo »rešila« s protikoronsko (PKP) zakonodajo; v devetem PKP je premogovnikom ob zaprosilu omogočila 18-mesečno podaljšanje koncesij in Premogovniku Velenje je tako koncesijo podaljšala do 23. julija 2023.

Tomislav Tkalec iz društva za sonaravni razvoj Focus opozarja, da je izguba evropskega denarja za pravični prehod realna grožnja, zlasti za šaleško regijo, odgovornost za to pa bodo nosili odločevalci na ministrstvih in v vladi. Dodatna žgoča težava, za katero se vlada ne meni, je poslovanje Teša in Premogovnika Velenje oziroma izguba obeh, ki bi utegnila biti razlog za predčasno zaprtje energetskih objektov. Teš že vse od leta 2014 izkazuje čisto izgubo, zgolj lani je ta znašala 280 milijonov evrov, Premogovnik Velenje pa je v rdečih številkah zadnja tri leta, leto 2020 je končal z 9,6 milijona evrov čiste izgube.

Odlašanje z opustitvijo premoga pomeni ignoriranje največje grožnje prihodnosti. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je ravno te dni potrdila, da so na Arktiki 20. junija lani izmerili 38 stopinj Celzija, kar je rekord za regijo severno od severnega tečajnika.