Janši ni mar za rudarje

Spoštovani.

V 50. številki letošnje Mladine je Monika Weiss v članku »Janši ni mar za rudarje« navedla, da bi Slovenija lahko izgubila 235 milijonov evrov denarja iz sklada za pravični prehod, če do 2033 ne zapre Termoelektrarne Šoštanj. Pri tem je treba upoštevati, da je ta elektrarna od 2013 do 2019 za emisijske kupone vplačala 197 milijonov evrov in da se ta sredstva od 2015 dalje zbirajo v podnebnem skladu (Križanič F., Košnjek Z., Vojinović B., Kolšek V., Jere Ž.: Scenariji pridobivanja premoga in proces zapiranja PV ter vpliv na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji, 2020 – študija izvedena po naročilu SDE, Sindikat delavcev dejavnosti energetike ter SPESS, Sindikat Premogovnika Velenje).

V letu 2020 se je plačilo termoelektrarne v podnebni sklad povečalo zaradi rasti cen teh kuponov in podobno velja tudi za 2021. Ob rasti cen emisijskih kuponov, kot jo je predvidel naš Nacionalni energetski in podnebni načrt, bi Termoelektrarna Šoštanj od 2022 do 2042 v podnebni sklad povprečno vplačevala po 111 milijonov evrov letno in tako vanj skupaj dodatno vložila dobre 2,3 milijarde evrov. Ob ustrezni prilagoditvi zakona, ki ureja delovanje Sklada za podnebne spremembe, je moč polovico tega zneska nameniti razvojni politiki slovenskih premogovnih regij, pa tudi regij, ki bodo ob umetno povečani ceni električne energije izgubile proizvodnjo in predelavo kovin, verjetno pa tudi regij z nekaterimi drugimi energetsko intenzivnimi proizvodnjami.

Dodati je treba, da se v sedanjih svetovnih razmerah, ob ukinitvi Termoelektrarne Šoštanj in selitvi nekaterih proizvodenj, ki v večjem obsegu potrebujejo električno energijo, iz Slovenije, emisije toplogrednih plinov ne bodo zmanjšale pač pa razporedile v države, ki regulacije z emisijskimi kuponi ne poznajo na enak način, kot ta deluje pri nas. Emisije toplogrednih plinov se sicer v Sloveniji že sedaj zmanjšujejo. Statistični urad Republike Slovenije je 16. decembra 2021 objavil Kazalnike trajnostnega razvoja, iz katerih je razvidno, da so se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji od leta 1986 do leta 2019 zmanjšale za 16.5%. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.