Minimalno za minimalce

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom bo leta 2022 znašala 1074,43 evra bruto. To določa pred dnevi objavljeni uradni sklep, ki ga je podpisal minister za delo Janez Cigler Kralj iz NSi. Gre za 4,9-odstotno zvišanje lanskega zneska (1024,24 evra), se pa to zvišanje občutno razlikuje od tistega, ki so ga zahtevali sindikati in opozicijski stranki Levica in SD.

Uzakonjeno zvišanje prinaša delavcu, ki ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane in nima drugih obdavčljivih dohodkov, neto minimalno plačo 757,66 evra, kar pomeni neto 22 evrov več kot lani. V Levici opozarjajo na strukturo porabe gospodinjstev, saj gospodinjstva v najnižjem dohodninskem razredu za hrano in brezalkoholne pijače porabijo kar 22 odstotkov svojih dohodkov, skupaj z izdatki za vzdrževanje stanovanj pa 45 odstotkov, torej skoraj polovico razpoložljivih sredstev. Ker se življenjske potrebščine najbolj dražijo ravno v teh skupinah proizvodov, sprejeto zvišanje minimalne plače ni dovolj. V Levici so zato predlagali zvišanje minimalne plače na 1173,30 evra bruto oziroma 814,40 evra neto, vendar pristojni odbor državnega zbora predloga ni podprl. Enako usodo so doživeli predlogi SD, tudi predlog, da se ugotavljanje minimalnih življenjskih stroškov opravi vsako leto in ne več na šest let, kot predvidevajo veljavni predpisi.

Čeprav je minister Cigler Kralj sprejeto višino letošnje minimalne plače javno predstavil kot »kompromis«, so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja opozorili, da je bilo 4,9-odstotno zvišanje v resnici izhodišče, saj je bila tolikšna medletna inflacija, sindikalne centrale pa so dejansko enotno zahtevale zvišanje minimalne plače za 10,65 odstotka, to je na 1133 evrov bruto. Za primerjavo: povprečna bruto plača v RS po zadnjih podatkih statističnega urada znaša 2084,38 evra.

Minister Cigler Kralj je sicer v piar sporočilu pred dnevi ob sprejetju 4,9-odstotnega zvišanja minimalne plače poudaril »negotovosti tako na trgu dela kot v gospodarstvu, ki jo še naprej povzročajo novi sevi covid-19«, hkrati pa v istem sporočilu pozval k nujnosti sprejetja popravkov dohodninskega zakona in olajšav. Ta predlog bi, če bo sprejet, močno posegel v javnofinančne prihodke in prinesel večje koristi bolje plačanim. Najbolje plačani posamezniki bi s sprejetjem zakona mesečno dobili enkrat višji neto dodatek (42 evrov), kot ga bo ljudem z »minimalcem« prinesla sprejeta uskladitev mininalne plače z inflacijo. K sprejetju dohodninskega zakona sicer glasno poziva Gospodarska zbornica Slovenije, ki (spet) ne podpira zvišanja minimalne plače.

Minimalne plače v EU po zadnjih podatkih Eurostata za drugo polovico leta 2021 znašajo od 332 evrov v Bolgariji do 2202 evra v Luksemburgu. Po zadnjih statističnih podatkih za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna, to pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254 tisoč prebivalcev Slovenije ali približno 11 tisoč več kot leto prej. Podatkov za zadnji dve leti, v katerih so številne institucije opozarjale na povečanje neenakosti, še ni.