TV komentar / Prava državotvorna proslava

Verjetno je bil kar pokojni Jaša L. Zlobec tisti, ki je kmalu po tem, ko je leta 1991 Demos prevzel oblast, zaznal, da so novi oblastniki malce togotni in razočarani: saj so dobili oblast v svoje roke, kot so si želeli, a kaj, ko so morali privoliti v kompromis, ki se mu je reklo demokracija. Prav frustriralo jih je, da nimajo take moči, kot bi jo imeli v enopartijskem sistemu. Zdelo se jim je, da se jim je zgodila neizmerna krivica. In so se nemudoma začeli jeziti na medije, tudi na kulturo, ki so bili seveda kritični tudi do njih, oblastnikov. Mi vsi ostali pa smo bili kar zadovoljni, da je vsak lahko dihal po svoje in da se je dalo vse tudi primerno kritizirati. A ta bolečina je ostala in nasledniki Demosa jo demonstrirajo vsakič znova: tako je bilo z Bajukovo vlado, tako je z vsako naslednjo Janševo, le da je vsakič slabše. Mladi lahko danes v živo opazujejo, kaj je bil problem jugoslovanskega in slovenskega režima pred demokratizacijo. In morda so res najboljši prikaz te preteklosti državne proslave, ki jih pripravlja današnja oblast. Poveličevanje naroda, izjemnosti modrega vodstva, nobene kritike in veliko patetike. Res veliko patetike.