Vse prej kot olimpijske igre

Z vidika realpolitike so olimpijske igre namenjene projekciji veljave in moči države gostiteljice v svet. To še posebej velja za svetovne sile in avtoritarne države. Opevani olimpijski duh je koristen za trženje gospodarskih proizvodov in spodbujanje nacionalnih čustev, vendar politične oblasti, konkretno diktatorski režimi, stavijo predvsem na ideologijo (ta se sicer resda pogosto opira prav na nacionalizem). To je sodobna tradicija olimpijskih iger. Walter Funk, namestnik nemškega ministra za propagando Josepha Goebbelsa, je julija 1936, tik pred začetkom OI v Berlinu, oznanil: »Nikoli prej ni nihče razvil propagandne kampanje, enakovredne tej, ki podpira olimpijske igre … Tujec, ki prihaja k nam, bo videl, da je nemško ljudstvo združeno pod okriljem svojega voditelja Hitlerja.« Razen vseh tistih Nemcev, seveda, ki so bili takrat že zaprti v koncentracijskih taboriščih. Za primer, Dachau je bil zgrajen konec marca 1933. Prva leta so tja poslali na tisoče nasprotnikov nacističnega režima. Taborišče smrti je postal šele kasneje – z množično internacijo Judov in Romov z namenom iztrebljenja.