Pirkovičev revanšizem

Oktobra leta 2008 so zaposleni v multimedijskem centru (MMC) RTV SLO vodstvu javne radiotelevizije poslali pismo, v katerem so opozorili na skrb zbujajoče razmere v uredništvu. Ključna težava je bila v tem, da MMC, ki med drugim skrbi tudi za spletno stran radiotelevizije, že dve leti ni imel odgovornega urednika s polnimi pooblastili. Vodstvo naj bi zanalašč zavlačevalo postopke, vršilci dolžnosti pa naj bi se medtem menjavali kot po tekočem traku. A povod za protest zaposlenih je bil četrti urednik po vrsti. Ta naj bi v uredništvu povsem onemogočal primerne razmere za delo. Obtožili so ga, da posega v avtorsko delo novinarjev brez njihovega vedenja, hkrati pa so mu očitali, da naj bi grozil zaposlenim in da naj ne bi razumel narave spletnega medija. Taisti človek je prejšnji teden spet postal v. d. odgovornega urednika za nove medije na MMC. Igor Pirkovič.

Še pred kratkim je vlogo odgovorne urednice za nove medije na MMC opravljala Kaja Jakopič, vendar pa naj bi bil njen mandat vezan na mandat nekdanje urednice informativnega programa TV Slovenija Manice Janežič Ambrožič. S tem, ko je Jadranka Rebernik pred kratkim dobila poln mandat kot urednica informativnega programa TV Slovenija – četudi s podporo zgolj 22 članov uredništva –, je mandat Jakopičevi potekel. Rebernikova je, kljub nasprotovanju uredništva MMC, prejšnji petek na njeno mesto imenovala Pirkoviča.

Da je to lahko sploh storila, je moral poskrbeti generalni direktor Andrej Grah Whatmough s spremembo izvedbenega akta, ki odgovornemu uredniku informativnega programa TV Slovenija omogoča imenovanje in razrešitev urednika za nove medije na MMC brez soglasja odgovornega urednika informativnega programa Radia Slovenija. Prej je namreč veljalo, da je imel ta enakovredno vlogo kot televizijski odgovorni urednik – po novem pa lahko radijski da le mnenje, ne pa tudi dejanskega soglasja k imenovanju urednika MMC. Gre za precej pretkano potezo: informativni program Radia Slovenija je namreč še eden redkih, če ne zdaj celo edini branik javne radiotelevizije, v katerega novo vodstvo še ni temeljito poseglo. O veljavnosti akta imenovanja se bo sicer moralo izreči še upravno sodišče.

Kot so na ponedeljkovi novinarski konferenci povedali zaposleni na RTV Slovenija, so prepričani, da je bil postopek Pirkovičevega imenovanja izpeljan mimo predpisov in brez upoštevanja minimalnih kriterijev transparentnosti.

»Radio Slovenija, njegov informativni program, je bil pri tem procesu povsem izločen, pa čeprav nedavno spremenjen izvedbeni akt o delovanju MMC določa, da se urednik uredništva imenuje po mnenju odgovornega urednika informativnega urednika Radia Slovenija,« je povedal odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek. »Če ob tem upoštevamo še status RTV Slovenija, je jasno, da je za imenovanje urednika MMC-ja potrebno mnenje radijskega informativnega programa – in za tega v tem primeru nismo bili povprašani. Prepričani smo tudi, da se te določbe ne morejo uporabljati drugače niti v primerih, ko gre za imenovanje vršilcev dolžnosti – pa četudi bi pristali na to, da se lahko uporabljajo, smo prepričani, da bi moral biti cilj nas vseh, da se na najodgovornejše položaje v tem zavodu imenujejo najboljši kadri. In to lahko dosežemo le s transparentnimi postopki, ti pa vključujejo jasno predstavitev vizije dela novoimenovanih in tudi pridobitev vseh mnenj in soglasij.« Vodstvo RTV Slovenija sicer odgovarja, da je bilo imenovanje »izvedeno v skladu z vsemi internimi postopki«, očitke o proceduralnih nepravilnostih pa zavračajo.

Poleg proceduralnih razlogov so zaposleni na RTV Slovenija ob Pirkovičevem imenovanju opozorili tudi na vsebinske razloge, zakaj ta ni primeren za v. d. urednika MMC.

»Delo Igorja Pirkoviča je po naši oceni v nasprotju tako z novinarskim kodeksom kot poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija, kjer piše, da vzdrževanje verodostojnosti RTV Slovenija terja od vseh ustvarjalcev vsebin izogibanje javnemu solidariziranju s kakršnimikoli akcijami političnih strank, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot podporo eni izmed strank,« je poudaril Aleš Smrekar v imenu Aktiva novinarjev Radia Slovenija. »Za avtorja in soustvarjalca državnih proslav pod aktualno oblastjo, ki svojo politično naklonjenost do največje vladne stranke javno izkazuje tako zasebno kot pri svojem delu – če je treba, napiše tudi kakšno himno ali pesem po strankarskem naročilu –, je težko trditi, da deluje v skladu z omenjenimi merili in načeli novinarske etike.«

Pirkovičev pohod na RTV Slovenija je sicer že od samega začetka sporen. Sprva novinar Tednika, čigar verjetno najodmevnejši prispevek je bilo poročanje o hoji po žerjavici, je znotraj nove vodstvene nomenklature, ki je prisegla na javni radioteleviziji v času prve Janševe vlade, postal pomočnik direktorja TV Slovenija, takrat Jožeta Možine. Kot že povedano, mu je bilo nato zaupano začasno vodenje MMC ter tudi urednikovanje oddaj Piramida in Tednik. S položaja urednika slednje je bil nato prisiljen odstopiti, ko je pripravil prispevek o hrvaškem pevcu Marku Perkoviću Thompsonu. Kot je ocenila tedanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski, je Pirkoviču s prispevkom uspelo kršiti načela nepristranskosti, pravičnosti, odgovornosti in verodostojnosti.

Pirkovičevo odkrito koketiranje z največjo vladno stranko se je verjetno najbolj razkrilo leta 2008, ko je ena izmed njegovih pesmi postala tudi himna SDS. Poleg tega je izdal knjigo s poezijo, ki nosi naslov Zbudi se, Slovenija. Naslovna pesem je postala tudi osnova za skladbo, ki jo je leta 2017 na kongresu SDS zapela Martina Prevejšek. Pri snemanju slednje pa je sodeloval celo sam Janez Janša, ki je svoj vokal posodil za raperski vložek pesmi.

Poleg pisanja pesmi pa se je Pirkovič pogosto rad preizkusil tudi v pripravi državnih proslav – kot scenaristu mu je bila v tem mandatu recimo zaupana priprava proslave ob dnevu državnosti, proslave ob 30-letnici samostojnosti Slovenije in tudi proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Da je povsem predan ideološkim načelom stranke, rad pokaže tudi z očitnim strankarskim navijaštvom na Twitterju, ki ga pogosto spremljajo ksenofobni in sovražno nastrojeni izpadi. Njegova pristranskost pa povsem očitno vpliva tudi na njegovo novinarsko delo na RTV Slovenija – če omenimo samo njegov odmeven prispevek o Dražgošah ali označitev feminizma kot floskule v zadnji oddaji Arena.

Vse to so tudi očitki, zaradi katerih zaposleni na RTV Slovenija verjamejo, da je Pirkovič neprimeren kandidat za vodenje MMC. Vendar pa mu za to ni pretirano mar. »Bolj kot je človek prijazen, dobronameren in odprt, bolj protestirajo. Ne vem, kaj sem nekomu naredil. Tolčejo, teptajo, ampak resnice ne morejo ubiti. Kdor gre nad človeka, je vnaprej izgubil,« je zapisal v odzivu na obtožbe zaposlenih na RTV Slovenija. Podporo mu je na Twitterju izrazil direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, sicer nekdanji odgovorni urednik MMC. Da so protesti proti Pirkoviču »v temelju sprevrženo dejanje političnega aktivizma, ki le še potrjuje sedaj že več kot očitno škodljivo nagnjenost vplivnega dela novinarstva na RTV v smer nazorskega enoumja, kar je velik problem za javni medij, ki ga plačujejo vsi, deluje pa ne tako«, pa je v zapisu ugotavljal Možina, ki je upor proti njegovemu imenovanju preprosto označil za nekakšno »levičarsko gonjo« proti njemu in domnevni medijski pluralnosti.

POVEZANI ČLANKI:

• Utišanje kritičnih