Težave z realnostjo

Sprejeti javnofinančni dokumenti, od državnega proračuna do finančnega načrta pokojninske blagajne, so nerealni – to potrjujejo ekonomisti, temu pritrjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in na to že dalj časa opozarja fiskalni svet. Ključno vprašanje je, kolikšna je dodatna »luknja« v javnih financah, to je luknja, ki jo je ob slabšanju gospodarskih napovedi in večanju zunanjih negotovosti s svojimi ukrepi povzročila predvsem vlada. Sanacija te luknje, katere izračun vlada pred volitvami celo blokira in skriva, utegne pomembno vplivati na prihodnje prednostne naloge, zlasti po ponovni vzpostavitvi fiskalnih pravil.

Veljavni proračun za letos, ki ga je državni zbor potrdil 18. novembra lani, predvideva 2,47 milijarde evrov primanjkljaja. Po prvih treh mesecih je znašal 260 milijonov evrov, a celoletna napoved je nerealna iz dveh razlogov. Prvič; narejena je na predpostavki 4,7-odstotne gospodarske rasti, ki letos ne bo dosežena. Najnovejša napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), katere objavo vlada blokira že od 16. marca, po neuradnih, a zanesljivih podatkih predvideva 4,2-odstotno rast, vsaka nova napoved pa je še nižja; v torek je Mednarodni denarni sklad (MDS) Sloveniji letos napovedal 3,8-odstotno gospodarsko rast, Gospodarska zbornica Slovenije pa konec marca »okoli 3,7-odstotno« rast BDP. Drugi razlog za nerealnost proračunskih številk je, da je vlada od potrditve proračuna, torej naknadno, sprejela številna dodatna, v načrtovani primanjkljaj nevključena finančna bremena.

V predvolilnih soočenjih se je ta teden pojavila ocena – o njej je govorila zlasti nekdanja finančna ministrica Alenka Bratušek (SAB), da znaša dodatna luknja v proračunu okoli 750 milijonov evrov. Na eni strani naj bi vlada napačno, za okrog 250 milijonov evrov prenizko načrtovala odhodke za pokojninsko blagajno, hkrati pa naj bi proračunu dodala še za pol milijarde evrov drugih obveznosti, za katere na drugi strani ni prihodkov.

Nesprejemljivo je, da vlada preprosto ne dovoli objave makroekonomskih projekcij, ker pač te niso takšne, kot bi si jih želela.

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so nam v torek potrdili, da odhodki zaradi novih obremenitev niso v skladu s finančnim načrtom za letos in da bo zavod »moral iz proračuna dobiti višja sredstva«, kot jih predvideva potrjeni finančni načrt za letos. Ta za letos predvideva za 1,21 milijarde evrov transferjev iz proračuna, kar je že za 233 milijonov evrov več kot lani. Koliko bo še dodatnih potreb, na pokojninskem zavodu niso razkrili. A zgovoren je naslednji podatek: Svet zavoda je sprejel veljaven finančni načrt za letos, ki predvideva 6,48 milijarde prihodkov in enako odhodkov, 16. decembra lani, vlada pa ga je potrdila 27. januarja letos. Že v tem vmesnem času, torej med 16. decembrom in 27. januarjem, je zavodu prek novih zakonov po grobih ocenah naložila več kot 260 milijonov evrov nenačrtovanih izplačil, začenši z izplačilom solidarnostnega dodatka upokojencem in dodatno uskladitvijo pokojnin. Še dodatna nenačrtovana bremena so pokojninsko blagajno doletela po potrditvi načrta 27. januarja: »Vse to ima za posledico, da bodo zavodovi odhodki v letošnjem letu višji, kot so načrtovani s finančnim načrtom.«

Podobno je vlada prek svoje šibke večine v državnem zboru sredi marca uzakonila pomemben izpad davčnih prilivov iz naslova dohodnine. S spremembo zakona o dohodnini, ki prinaša davčne odpustke zlasti najbolje plačanim in največje finančne koristi najbogatejšim, je vladna koalicija zgolj letos znižala javnofinančne prilive iz dohodnine za okoli 247 milijonov evrov. V naslednjih letih bodo davčni izpadi zlasti zaradi postopnega dviga splošne olajšave postopno rasli do leta 2025, ko bo zakon uveljavljen v celoti in je izpad ocenjen kar na 846 milijonov evrov – na leto.

Na enem od TV-soočenj ta teden je predsednica SAB Alenka Bratušek tudi spomnila Janeza Janšo, da je njegova vlada že v enem prejšnjih mandatov populistično ukinjala davke, kar pa je ob krepitvi zunanjih negotovosti takrat pomembno slabšalo stanje javnih financ in prispevalo k poznejši uvedbi varčevalnih ukrepov, tudi močnemu znižanju pokojnin. Dialog je tekel takole. Bratuškova: »Spomnila bom na vašo vlado 2004–2008, ko ste ukinili davek na izplačane plače. Nastala je (proračunska) luknja, nato pa je nastopila (svetovna finančna, op. a.) kriza.« Janša: »Kdaj smo mi ukinili davek na izplačane plače?« Bratuškova: »Postopoma, med letoma 2006 in 2008.« Janša: »Ne, to je naredila vlada LDS.« Bratuškova: »Ne. Vaša vlada, minister Bajuk.« Bratuškova ima prav: ukinitev davka na izplačane plače je po nujnem postopku leta 2005 uzakonila koalicija pod vodstvom Janše, predlog, ki je davek na izplačane plače povsem ukinil z letom 2009 pa so v državnem zboru takrat večinoma podprli tudi poslanci LDS in SD. Zadnje leto pred posegom Janševe vlade se je s tem davkom v proračun nateklo 505 milijonov evrov.

Že mesec dni pred uzakonitvijo dohodninskega zakona, februarja letos, je slovenski fiskalni svet objavil seznam trinajstih »diskrecijskih ukrepov strukturne narave, sprejetih v času epidemije, ki niso povezani z epidemijo«. Opozoril je na ukrepe, ki jih je vlada sprejela pod okriljem epidemije, v času izjemoma sproščenih fiskalnih pravil in dovoljenega začasnega odstopanja od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, ki pa bodo pomembno dolgoročno bremenili javno blagajno in slabšali strukturni položaj javnih financ. Fiskalni svet je med takih trinajst ukrepov uvrstil denimo plačne dogovore s posameznimi skupinami v javnem sektorju, s katerimi si je vlada namesto sistemske ureditve »kupila« socialni mir in načela sistem. Mednje je uvrstil tudi dve izredni novoletni uskladitvi pokojnin konec leta 2020 in 2021, ki sta javno blagajno stali 260 milijonov evrov, pa uzakonitev investicij v Slovensko vojsko, ki bodo do konca leta 2026 terjale 780 milijonov evrov iz proračuna, ter tudi spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je predlagala stranka prej omenjene Bratuškove. S spremembo je s 30 na 20 dni skrajšano obdobje, v katerem nadomestilo za bolezen oziroma poškodbo bremeni delodajalca; to breme je padlo na Zavod za zdravstveno zavarovanje in mu povzročilo 94-milijonsko luknjo. Vseh trinajst ukrepov bo po oceni fiskalnega sveta zgolj letos povzročilo »strukturno poslabšanje javnih financ v višini okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka BDP vsako prihodnje leto«. Ob tem gre ponoviti, da izračun ne vključuje omenjenega dohodninskega zakona, hkrati pa so nekateri ukrepi zamrznjeni; ustavno sodišče je preprečilo nesistemski dvig zdravniških plač, ki bi prinesel okrog 114 milijonov evrov dodatnih izdatkov.

Zniževanje gospodarske rasti samo še bolj jasno opozarja na to, da so sprejeti javnofinančni dokumenti pač nerealni, opozarja ekonomist Mojmir Mrak.

Fiskalni svet je v zadnjih mesecih pred izbruhom vojne v Ukrajini redno opozarjal, da visoka konjunktura (lanska gospodarska rast je bila kar 8,1-odstotna) in posledično razmeroma ugodni proračunski rezultati (načrte so presegali zlasti davčni prilivi) »zakrivajo« slabšanje strukturnega položaja naših javnih financ – zdaj pa ga bodo vse bolj razgalile nove zaostritve zaradi vojne v Ukrajini. Pri tem gre spomniti, da je evropska komisija že v lanski jesenski napovedi, ko se je Janševa vlada javno hvalila z gospodarskim čudežem in sprejemala populistične ukrepe, Sloveniji napovedala najvišji strukturni primanjkljaj med državami evrskega območja v letih 2022 in 2023, dosegel naj bi 6,2 oziroma 5,5 odstotka BDP in močno presegal povprečje (3,9 oziroma 2,8 odstotka). Maja bo komisija objavila novo, revidirano napoved.

Že visok strukturni primanjkljaj bo sicer pomembno določal prihodnje dogajanje. Kot opozarja Aleš Delakorda, glavni analitik fiskalnega sveta, je Slovenija v zadnjih dveh letih dosegala ugodne pogoje zadolževanja zaradi skupne politike, sprejete na ravni Evropske centralne banke in držav z evrom. Ne pa torej zaradi izjemnosti lokalne vlade, o čemer slednja prepričuje javnost zadnji dve leti. »Evrosistem je od marca 2020 do januarja 2022 v okviru programa PEPP - Pandemic Emergency Purchase Programme na sekundarnem trgu odkupil za 6,3 milijarde evrov slovenskih državnih obveznic, kar je okoli 80 odstotkov novo izdanih obveznic državnega proračuna v tem obdobju. To kaže, da so bili – in trenutno še ostajajo – razmeroma ugodni pogoji financiranja dolga Republike Slovenije na finančnih trgih pretežno odvisni od spodbujevalne politike Evrosistema,« opozarja Delakorda. Po ničelni obrestni meri se je tako z nami in drugimi državami zadolževala tudi Grčija. S pričakovanim postopnim umikanjem spodbujevalne politike Evrosistema pa bo cena financiranja vedno bolj odvisna od percepcije trgov glede vzdržnosti javnofinančne politike, opozarja Delakorda, in tu je že pridelan strukturni primanjkljaj slab obet. Zahtevane donosnosti rastejo, kaj to pomeni, pa kaže Delakordov izračun: »Če bi država sredi marca letos izdala 10-letno obveznico v višini 1 milijarde evrov, bi zaradi povečane zahtevane donosnosti v celotnem obdobju trajanja takšne obveznice skupaj plačala za 130 milijonov evrov obresti več, kot če bi obveznico izdala lani poleti.« Od sredine marca se je zahtevana donosnost zvišala z 1,3 na 1,9 odstotka. 

Kaj vse skriva vlada?

Vlada ima že od 16. marca na mizi novo gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj, a jo bo, kot je notranjemu ministru Alešu Hojsu ušlo ob nedavni predstavitvi helikopterja, objavila šele po volitvah. Na Umarju so nam potrdili, da je bila točka na seji vlade 24. marca, ki jo je vodil minister Zdravko Počivalšek, prekinjena »s predlogom, da Umar še enkrat preveri predpostavke napovedi«. Na Umarju sicer vztrajajo: »Ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek.« Neuradno naj bi Umar napoved rasti za letos znižal na 4,2 odstotka, kar je sicer močno nad zadnjimi napovedmi drugih institucij. Omenjeno navodilo vlade Umarju pomeni kršenje zakona, saj se vlada po zakonu z napovedjo le seznani, nima pa pravice pritiskati na »olepšanje« številk. A vlada krši zakon in evropske dogovore še v eni točki. Do 10. aprila bi morala fiskalnemu svetu v presojo poslati dva ključna finančna »načrta«, to je predlog okvira za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2023–2025 in osnutek Programa stabilnosti 2022. A dokumenta fiskalni svet do te srede še ni dobil, vlada ni odgovorila niti na poziv k posredovanju. Ob tem gre opozoriti, da mora Slovenija Program stabilnosti do konca aprila poslati v Bruselj.