Porezali so mu krila

Na pobudo vlade je bilo letošnje leto razglašeno za leto italijanskega skladatelja Giuseppeja Tartinija – ob 330. obletnici njegovega rojstva –, ki se je rodil v Piranu, mesto pa je pomembno zaznamovalo njegovo glasbeno izobraževanje in ustvarjanje. Zato je še toliko nenavadnejša odločitev kulturnega ministrstva, da prav v tem letu odreče sredstva Tartinijevemu festivalu, ki uspešno deluje že dve desetletji in je eden prepoznavnejših festivalov baročne glasbe v tem delu Evrope. Po besedah programskega vodje Milana Vrsajkova in umetniške vodje Jasne Nadles so se organizatorji konec lanskega leta prijavili na štiriletni programski razpis ministrstva, vendar na njem kljub ustreznim referencam, uspešno izpeljanim festivalom v času pandemije in napovedi vrhunskega programa niso bili izbrani. Sledila je še prijava na štiriletni projektni razpis, a je ministrstvo sredstva Tartinijevemu festivalu odtegnilo tudi na tem. Enaindvajseti festival, ki bo potekal od 18. avgusta do 5. septembra, se bodo sicer kljub bistveno nižjim sredstvom potrudili izpeljati v čim bolj neokrnjeni obliki, v prihodnjih letih pa bo njegov obstanek vprašljiv.

Kot navaja Delo, je iz obrazložitve odločbe, ki sta jo podpisala minister Vasko Simoniti in višja svetovalka Alenka Gotar, jasno, kaj pri Tartinijevem festivalu najbolj moti razpisno komisijo: previsoki naj bi bili stroški organizacije za 12 koncertov v 18 dneh (15 tisoč evrov), pa tudi odhodki za promocijo (38 tisoč evrov). Komisija je menda pričakovala, da bo festival bolj skrbel za odmevnost v širšem slovenskem prostoru. Ministrstvo smo za pojasnilo zaprosili tudi sami, a se do zaključka redakcije ni odzvalo.

Festival, ki je mednarodno prepoznaven, je v letih obstoja gostil številne vrhunske orkestre, komorne zasedbe in soliste iz Slovenije in tujine. Spodbuja in podpira tudi mlade slovenske nadarjene glasbenike, ki se na povabilo organizatorjev predstavijo v festivalskem sklopu Tartini junior, prav tako uspešno sodeluje z lokalno skupnostjo. »Kar pomeni za mesto Salzburg in širšo državo Avstrijo Salzburški festival, to pomeni za Piran in državo Slovenijo Tartinijev festival,« je prepričan eden naših najuspešnejših sodobnih skladateljev Aldo Kumar. »Skupna točka obeh festivalov sta visokozveneči imeni klasične glasbe, ki sta za vedno zaznamovali duha teh dveh zgodovinskih mest. Wolfgang Amadeus Mozart in Giuseppe Tartini sta vsem sodobnikom in prihodnjim rodovom podarila neprecenljivo

bogastvo svojih glasbenih talentov. Tako lahko danes v obeh mestih poslušamo vrhunske izvedbe največjih instrumentalistov in pevcev, ki za vse nas poustvarjajo dela, ne samo dveh velikih mojstrov, ampak tudi dela drugih skladateljev, ki jim je dovoljeno pristopiti v tako elitno družbo.« V letih obstoja festivala, dodaja, je potekalo ogromno srečanj glasbenikov in občinstva iz različnih dežel. Vsi udeleženi nosijo s seboj del neizbrisljive magije, ki se je zgodila na trgih, ulicah, v palačah in cerkvah z glasbo prežetega Pirana. »V Salzburgu slavijo svojega mojstra od leta 1877, Tartinijev festival živi oziroma je živel dve desetletji. Porezali ste mu krila. Vsak dan se spomnite na svoje škarje,« povedno sklene Kumar.