Primer Moderna galerija

Potem ko je ministrstvo za kulturo prevzela Asta Vrečko, si je kulturni sektor, nad katerim se je njen predhodnik Vasko Simoniti dve leti izživljal, oddahnil. To ni pretiravanje – po arogantnem ministru, ki je akterje v svojem sektorju preziral, ki je vsako kritiko kaznoval, najraje z umikom javnega sofinanciranja, in ki se je pri sprejemanju strokovnih odločitev ničkolikokrat postavil nad stroko, je ekipa nove ministrice z napovedjo, da bo kulturnemu sektorju naklonjena in da se zaveda, da mora ministrstvo delovati predvsem kot njegov podporni servis, hitro pridobila simpatije kulturniške srenje. Še toliko bolj po tem, ko ji je v kratkem času uspelo v katero od najbolj žgočih tematik tudi poseči – nazadnje sta se s predsednikom vlade javno zavezala, da se bo prepotrebna obnova ljubljanske Drame, ki jo je Simoniti onemogočil, nadaljevala. Pa vendar pri nekaterih najbolj problematičnih ostalinah Simonitijevega mandata nova ministrska ekipa ne ukrepa, čeprav bi morala, in to takoj. Najočitnejši je primer Moderne galerije.