Načrtujete (še kakšnega) otroka?

»Spraševati o načrtovanju družine na razgovoru za službo je diskriminacija,« opozarja zagovornik načela enakosti v zadnji odločbi, s katero je potrdil kršitev prepovedi diskriminacije. Nanaša se na postopek izbire ravnatelja (nerazkrite) srednje šole iz junija 2020, ki ga je zagovorniku prepustil inšpektorat za šolstvo.

Kaj se je zgodilo? Eno od treh kandidatov za ravnatelja je med predstavitvijo članica sveta zavoda šole vprašala, ali načrtuje še kakšnega otroka. Šlo je za kandidatko, ki je takrat že opravljala ravnateljsko funkcijo, a je bila na porodniškem dopustu, opisuje zagovornik in dodaja, da kandidatka na vprašanje ni odgovorila. Je pa članico sveta šole, konkretno predstavnico ministrstva za izobraževanje, opozorila na nedopustnost takega vprašanja.

Zagovornik je po prejetem obvestilu inšpektorata uvedel postopek. Vprašanja o načrtovanju družine – tudi vprašanje o namerah kandidatov, da bi imeli še več otrok – delodajalcu izrecno prepoveduje zakon o delovnih razmerjih. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, h kateremu v širšem smislu sodi postopek izbire kandidatov, ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Svet šole oziroma v njegovem imenu predsednica je v odgovoru zagovorniku načela enakosti potrdila, da je bilo vprašanje o načrtovanju otrok postavljeno le kandidatki, ne pa tudi drugima dvema kandidatoma, in sicer »v kontekstu« kandidatkine predstavitve, med katero je na lastno pobudo poudarila svoje materinstvo. Pokazala je sinovo fotografijo s pojasnilom, da jo je otrok spremenil, zmehčal, da je postala bolj potrpežljiva, strpna in razumevajoča. Vprašanje predstavnice ministrstva po navedbah (predsednice) sveta šole naj ne bi bilo postavljeno v kontekstu nedopustnih vprašanj, temveč naj bi vprašanju botroval bolj oseben odnos, ki naj bi ga tedaj kandidatka še imela s člani sveta kot tedanja ravnateljica šole.

Kandidatka je pojasnila, da je sinovo sliko dodala v predstavitev le zato, ker je bila v času kandidature na porodniškem dopustu. Bila je del kolektiva in je želela to podeliti s sodelavkami in sodelavci, kakor je pogosta navada v šoli. Pri tem je poudarila, da dejstvo v nobenem primeru ne »odpira razprave« o načrtovanju otrok, in dodala, da ji je takratna predsednica sveta pri delu ravnateljice v preteklosti očitala, da ne razume stvari, ker nima otrok. Predsednica sveta staršev je nato zagovorniku posredovala kritike vodenja postopka, med drugim zato, ker naj ne bi bil upošteval dejstva, da se na naslednjih sejah sveta šole ob obravnavi vloge kandidatke za ravnateljico nikakor niso poudarjale okoliščine starševstva.

In epilog? Šola kot delodajalec je kršila prepoved diskriminacije zaradi osebne okoliščine starševstva, je potrdil zagovornik. Opozoril je tudi, da ni ugotavljal, ali je (nedovoljeno) vprašanje nazadnje kaj vplivalo na končno izbiro ravnatelja. Kakorkoli – med trojico ni bila izbrana ne omenjena kandidatka ne druga kandidatka, pač pa edini kandidat.