Monika Weiss

 |  Mladina 36  |  Družba

Slovenski dobičkarji

Čeprav se danes govori predvsem o dobičkih svetovnih in evropskih energetskih velikanov, imajo zaradi energetske krize ogromne dobičke tudi slovenske družbe.

V juniju so bile črpalke nekaj časa brez zadostne količine goriva.

V juniju so bile črpalke nekaj časa brez zadostne količine goriva.
© Luka Dakskobler

Geoplin, ki je v lasti Petrola (74 odstotkov) in Slovenskega državnega holdinga (25 odstotkov), je največji slovenski trgovec z zemeljskim plinom in po podatkih Agencije za energijo obvladuje večino, kar 76 odstotkov slovenskega veleprodajnega trga. Že lani, v prvem valu energetske draginje zaradi močnega okrevanja gospodarstva po pandemiji, je Geoplin poročal o »rekordni prodaji v celotni zgodovini«. Glede na leto 2020 je prodajo plina količinsko povečal za 27 odstotkov, prihodke iz prodaje pa pri tem skoraj podvojil (s 390 na 756 milijonov evrov) in konec leta na ravni skupine izkazal 18,6 milijona evrov čistega dobička. To je bil največji dobiček Geoplina vsaj v zadnjih desetih letih, v predepidemičnem letu 2019 je znašal denimo 8,7 milijona evrov. Dividend Geoplin letos ni izplačal.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Monika Weiss

 |  Mladina 36  |  Družba

V juniju so bile črpalke nekaj časa brez zadostne količine goriva.

V juniju so bile črpalke nekaj časa brez zadostne količine goriva.
© Luka Dakskobler

Geoplin, ki je v lasti Petrola (74 odstotkov) in Slovenskega državnega holdinga (25 odstotkov), je največji slovenski trgovec z zemeljskim plinom in po podatkih Agencije za energijo obvladuje večino, kar 76 odstotkov slovenskega veleprodajnega trga. Že lani, v prvem valu energetske draginje zaradi močnega okrevanja gospodarstva po pandemiji, je Geoplin poročal o »rekordni prodaji v celotni zgodovini«. Glede na leto 2020 je prodajo plina količinsko povečal za 27 odstotkov, prihodke iz prodaje pa pri tem skoraj podvojil (s 390 na 756 milijonov evrov) in konec leta na ravni skupine izkazal 18,6 milijona evrov čistega dobička. To je bil največji dobiček Geoplina vsaj v zadnjih desetih letih, v predepidemičnem letu 2019 je znašal denimo 8,7 milijona evrov. Dividend Geoplin letos ni izplačal.

Kako je posloval v prvem polletju letos, ko so se cene plina dodatno zvišale, noče razkriti. »Medletni rezultati so poslovna skrivnost,« je odpisal. Tudi iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) so odgovorili, da ne morejo razkriti podatkov. Ker vladni ukrepi od 1. septembra omejujejo drobnoprodajne cene plina, Geoplin pa je veletrgovec, ga vladni ukrepi ne dosežejo.

Petrol, največji domači trgovec z naftnimi derivati, je tako kot Geoplin lani imel rekorden promet. Skupina Petrol je lani ustvarila malo manj kot pet milijard evrov prihodkov (4,96) ali skoraj dve milijardi evrov več kakor leta 2020 ter izkazala do zdaj rekordnih 124 milijonov evrov čistega dobička (leta 2020 ga je imela 72,3 milijona evrov). Učinke uspešnega poslovanja so čutili delničarji (država ima posredno in neposredno v lasti slabo tretjino), 5. avgusta letos pa so si izplačali rekordnih 61,8 milijona evrov dividend.

V prvem polletju letos je Petrol na ravni skupine pri spet rekordnih 4,15 milijarde evrov prihodkov iz prodaje izkazal 1,3 milijona evrov izgube. S to prikazano izgubo, ki je, če upoštevamo novi rekordni milijardni obseg poslovanja skupine, minorna, zdaj poudarja škodo, ki jo je menda pretrpel zaradi letos uvedene regulacije cen goriva. Janševa vlada je namreč jeseni 2020 cene goriva najprej liberalizirala, nato pa jih je zaradi visoke letošnje rasti tik pred volitvami ponovno začela regulirati z obljubo naftnim trgovcem, da bodo odškodnine za državno določeno ceno dobili pozneje. Trgovci s to obljubo izsiljujejo zdajšnjo vlado. Kaj pomeni milijon evrov za Petrol, pa povedo denimo podatki, da je leta 2021 zgolj za intelektualne storitve porabil 9,4 milijona evrov, 6,7 milijona pa za sejme, reklame in reprezentanco.

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) je največji proizvajalec elektrike v Sloveniji, saj vanjo sodi vse od Dravskih elektrarn do Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in celo Premogovnik Velenje. Lani so bili čisti prihodki od prodaje skupine rekordni, z 2,6 milijarde evrov so za 43 odstotkov presegli načrtovane. Skupina je po predlanski 184-milijoski izgubi lani izkazala dobiček (46 milijonov evrov), ki pa je bil posledica zlasti enkratnega dogodka, povezanega s sicer izgubarsko premogovno elektrarno TEŠ. Ta je z zunajsodno poravnavo dobila skoraj 232 milijonov evrov odškodnine od družbe General Electric, pravne naslednice Alstoma. Letošnje izredne razmere krepijo delovanje TEŠ, ki nadomešča izpade hidroelektrarn zaradi suše.

Skupina GEN je prav tako pomemben proizvajalec elektrike in trgovec z njo; vanjo sodijo Jedrska elektrarna Krško, hidroelektrarne na Spodnji Savi, Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarna Brestanica, pa tudi družba GEN-I, ki jo je do lani pozimi vodil sedanji premier Robert Golob. Skupina GEN je tako kot HSE v državni lasti. Že leto 2021 je končala »nad pričakovanji«, imela je skoraj 3,5 milijarde evrov prihodkov (leto prej 2,2 milijarde) in skoraj 106 milijonov evrov čistega dobička ali skoraj dve tretjini več kot leta 2020, ko je dobiček znašal 64 milijonov evrov.

Polletni rezultati skupin GEN in HSE niso znani, saj jih ne sporočajo splošni javnosti, v Gen-I razkrivajo le, da je skupina »v prvih mesecih letos nadaljevala odlično poslovanje preteklega leta«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.