Kaj je pravično?

Dijaška organizacija Slovenije in Študentska organizacija Slovenije sta vlado pozvali k spremembi zakona o štipendiranju, s katero naj bi omogočila hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije. Sistemskega problema prenizkih štipendij za finančno najšibkejše dijake in študente pa se nista lotili. Organizaciji v pojasnilu poziva menita, da imata ti dve vrsti štipendije različen namen. Nezdružljivost kadrovske štipendije in štipendije za deficitarne poklice se jima zdi smiselna, saj ti štipendiji rešujeta isto problematiko pridobivanja kadrov v procesu izobraževanja, ne razumeta pa, zakaj je onemogočeno hkratno pridobivanje Zoisove in državne štipendije.

Zoisova štipendija je mišljena kot »spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti«, državna štipendija pa je »dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja … Njen ključni namen je pomoč pri izobraževanju socialno šibkim družinam in osebam z nizkimi dohodki.« Zoisovo štipendijo je leta 2020 po podatkih Javnega štipendijskega sklada dobivalo 4674 dijakov in študentov, povprečna štipendija je znašala 162 evrov. Zoisove štipendije so fiksne, 128,90 evra za dijake in 150,38 evra za študente, za oboje pa dvojno, če se izobražujejo v tujini. Državno štipendijo je leta 2020 dobivalo 53.438 dijakov in študentov, povprečna je znašala 112 evrov. Višina državne štipendije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v gospodinjstvu, mladoletni prejemnik lahko prejme od 29 do 122 evrov, polnoletni pa od 59 do 244 evrov. K državni štipendiji spadajo še različni dodatki.

S tem pozivom želita organizaciji rešiti položaj dijakov in študentov, ki so zaradi ekonomskih okoliščin upravičeni do državne štipendije in so si s trdim delom zaslužili tudi Zoisovo, ne spremeni pa položaja večine prejemnikov državne štipendije. Državne štipendije, ki so namenjene denarne pomoči najbolj potrebnim, bi pri povprečju 112 evrov ostale nizke. Zoisova, ki jo dobijo najboljši učenci, ti pa so pogosto iz premožnejših družin, kjer denarne pomoči ne potrebujejo, so v povprečju 50 evrov višje.

Prejšnji sklic parlamenta je aprila sprejel zakon za urejanje položaja študentov, s katerim so se državne štipendije zvišale za le devet odstotkov, čeprav je letna inflacija 11-odstotna. Državne in Zoisove štipendije se bodo torej letos kljub zvišanju dejansko znižale.