Kultura / Plečnikova netrafika

Znana trafika na ljubljanskem Prešernovem trgu zraven Tromostovja, ki jo je zasnoval Jože Plečnik, je še lani delovala kot trafika. Nato ji je lastnica, občina, dodelila novega upravljavca, Muzeje in galerije mesta Ljubljana, MGML, ti pa so jo prenovili in ji spremenili namembnost, postala je »prostor ozaveščanja in posredovanja vrednot Plečnikove Ljubljane«. Nekateri s to spremembo niso zadovoljni, saj menijo, da je tudi funkcija stavbe pomemben del kulturne dediščine, ki prispeva h kakovosti mestnega življenja.

Trafiko na Prešernovem trgu je med prenovo trga in graditvijo Tromostovja leta 1934 zasnoval Jože Plečnik. Ta naj bi bil strasten kadilec, zato je na vsakem javnem prostoru, ki ga je načrtoval, tako pravi anekdota, predvidel mesto za prodajo tobačnih izdelkov in tiska. To funkcijo je objekt imel do nedavnega.

Decembra lani pa je ljubljanska občina dotedanjemu najemniku izdala nalog za izpraznitev, saj ni plačeval najemnine, nato pa je prostor do marca 2023 prepustila v upravljanje MGML. Ta je trafiko, prekrito z grafiti, prenovil in prepleskal, spremenil pa ji je tudi namembnost.

V objektu in ob njem so zdaj predvideni razstave, predavanja in vodstva po mestu. Prevzem trafike se časovno ujema s Plečnikovim letom 2022, s 150. obletnico njegovega rojstva, leto prej so bila Plečnikova dela vpisana na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Skrb za vrednote njegove arhitekture je mogoča »le v sodobnem sobivanju s Plečnikovo dediščino, s kolektivnim razumevanjem pomena in vrednot javnega prostora Plečnikove Ljubljane, z nenehnim aktualiziranjem, kontekstualiziranjem in vključujočim vpenjanjem v naš vsakdanjik,« so zapisali upravljavci.

Želijo si, da bi bila trafika »tudi zgovorno svarilo, kako se soočati z izzivi komercializacije, nepremišljenih posegov v dediščino ali neprimernega upravljanja«.

A ravno to MGML očitajo nekateri Ljubljančani. »Trafika je, odkar obstaja, prostor tkanja družbenih vezi,« meni dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka in redna profesorica na Biotehniški fakulteti. »Plečnikova stavbica po tej spremembi ne bo več prostor tkanja družbenih vezi, ’trafika’ zgolj po imenu bo prazna lupina, v najboljšem primeru izložba, program bo voden od zunaj in od zgoraj, za spontanost ne bo prostora, dogajanje bo predvidljivo.« Proces komercializacije mestnega središča in grajenje lepih izložb za turiste Ljubljančanom ni tuj, Ana Kučan spremembo namembnosti trafike vidi kot »le še en simptom vseprisotne želje mestne oblasti po nadzorovanju, določanju, vodenju, programiranju in koreografiranju družbenega življenja v mestu«.

Predstavniki MGML v odgovoru na pomisleke poudarjajo, da »je program v trafiki v času praznovanja Plečnikovega leta začasen,« pozitivno pa se jim zdi, da je ta prevzem omogočil prenovo trafike. A tudi sami ne vedo, kaj se bo z njo zgodilo po marcu 2023, »po tem datumu bo lastnica, Mestna občina Ljubljana, določila nadaljnje delovanje trafike«.

Upajmo, da bo takrat občina na prvo mesto postavila potrebe ljudi.