Javno pismo

 |  Kultura

Strokovni delavci Moderne galerije se javno distanciramo od razstave 

Razstava Momental-mente: žive slike predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja vedenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti

Moderna galerija

Strokovni delavci Moderne galerije so na medije naslovili pismo, v katerem se javno distancirajo od razstave Momental-mente: žive slike z deli aktualnih slovenskih slikark in slikarjev po izboru zunanjega kustosa dr. Andreja Medveda. Po njihovem mnenju razstava predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja vedenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti.
© mg-lj.si

Razstava, kakršna je na ogled, predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja védenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti, za kar je Moderna galerija po svojem statutu pristojna in zadolžena. Ne oglašamo se, ker bi želeli polemizirati s kustosovim izborom umetnikov in umetnic in njihovih del; kustos je pri tem avtonomen, četudi se o vsaki razstavi lahko diskutira, tem lažje, če je človek k temu povabljen (strokovni delavci Moderne galerije v času priprav na razstavo z njo nismo bili seznanjeni, prvič smo si jo lahko ogledali ob odprtju). Predmet tega pisma je način posredovanjapredstavitve del umetnic in umetnikov na razstavi. Uvodoma naj pojasnimo še, da smo nasprotovali že sami uvrstitvi te razstave v razstavni program Moderne galerije.

Na razstavi se vrstijo napisi, ki naj bi s pridevniki (predvidevamo) označevali naravo dela posamičnega avtorja ali avtorice, na primer Romantični Čepin, Čudežni Jakše ali Cvetoča vedno mlada Joni. Mnenja smo, da je praksa mediacije umetnosti v sodobnem muzeju v sodobnem času presegla tovrstno popreproščeno in enodimenzionalno, do avtorjev in gledalcev intelektualno pokroviteljsko reduciranje slikarskih del na nekakšen domnevno lahkoten, na videz igriv, v resnici pa banalen pridevnik; to ustreza prej praksam marketinga, komodificiranja imena in umetniškega dela, ki se mu mora vsak resen muzej z študijskim in kritičnim odnosom tako do predmeta svojega proučevanja kakor do sodobnega ideološko-političnega konteksta mišljenja umetnosti odločno upreti. Tako preprosto tolmačenje sodobnih umetniških praks ima daljnosežnejše posledice za mišljenje o umetnosti, kakor se lahko zdi na prvi pogled: vrača jo v konservativno polje zasebnega užitka in ji tako omeji širšo kulturno ali na sploh družbeno relevantnost. (Obračunavanje s preteklim delom muzeja, v katerem kustos gostuje (na uvodnem tekstu na razstavi in izročku za obiskovalce je zapisano, da je osrednje nacionalno razstavišče krivo za nič manj kot »večdestletno zatrtje slikarskega metjeja«), in izpostavljanje lastnega dela kot edinega merodajnega, pa je le še v domeni slabega okusa.)

Kritična senzibilnost do perečih družbeno-političnih tem in ideologij, ki prečijo tudi polje umetnosti in kulture, je bila vselej ključno vodilo pri delu strokovnih delavcev v Moderni galeriji, zato se od tovrstne »neznosne lahkosti« naslavljanja in razstavljanja, kot je izkazana na razstavi Momentalmente: žive slike, odločno distanciramo.

Opisne oznake avtorjev in avtoric, ki visijo nad slikarskimi deli, so sporne še z enega vidika, ki se zdi še bolj zaskrbljujoč: z vidika diskriminacije na podlagi spola. Medtem ko so avtorji v teh »kreativnih« opisih navedeni s priimki, so avtorice navedene zgolj z imeni (vendar ne vse – nekatere takšnega opisa sploh nimajo, ena pa je navedena z imenom in priimkom). V Moderni galeriji tako visijo na ogled »Cvetoča vedno mlada Joni«, »Nikina globoka modrina« in »Inventivna iznajditeljska Suzana« poleg moških kolegov, ki jih je vredno imenovati s priimki, »(Ne)ponovljivi A. Kobal«, »Skulpturalni Lozar« ipd.; takšna metoda utrjevanja neenakosti se nadaljuje tudi v izročkih, ki so namenjeni obiskovalcem. Ocenjujemo, da je takšna odločitev predstavljanja umetnic in umetnikov v osrednjem nacionalnem muzeju za likovno in vizualno umetnost povsem nesprejemljiva, diskriminacijska in zato nedopustna. Muzej mora biti mesto vključevanja in enakopravnosti in si tako nepremišljenih potez, ki razkrivajo popolno neobčutljivost za družbena vprašanja, ne sme dovoliti.

Kritična senzibilnost do perečih družbeno-političnih tem in ideologij, ki prečijo tudi polje umetnosti in kulture, je bila vselej ključno vodilo pri delu strokovnih delavcev v Moderni galeriji, zato se od tovrstne »neznosne lahkosti« naslavljanja in razstavljanja, kot je izkazana na razstavi Momentalmente: žive slike, odločno distanciramo.

dr. Martina Vovk, dr. Marko Jenko, mag. Adela Železnikar, dr. Bojana Piškur, Igor Španjol, Lucija Cvjetkovid, Ana Mizerit, Dejan Habicht, Sabina Povšič, Teja Merhar, Jana Intihar Ferjan

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.