Za čistilke še dve leti nič drugače?

Ministrstvo za javno upravo ni odgovorilo na vprašanji, koliko najetih čistilk in čistilcev čisti prostore državne uprave in koliko so za to plačani. Prav to ministrstvo je namreč lani, pod vodstvom ministra Boštjana Koritnika, izvedlo 7,6-milijona evrov vredno javno naročilo, s katerim je najelo deset podjetij za čiščenje prostorov državne uprave do konca leta 2024. Na ministrstvu zdaj pod novo ministrico Sanjo Ajanović Hovnik sicer napovedujejo spremembe – ne nazadnje je ukinitev ali vsaj pomembno zmanjšanje najemanja delavcev pri zunanjih izvajalcih tudi zaveza vladajoče koalicije. A ne zdi se, da bodo spremembe uvedli kmalu.

Lani je ministrstvo za javno upravo pod bivšim ministrom Koritnikom izvedlo javno naročilo »Okolju prijazne storitve čiščenja poslovnih prostorov centraliziranih organov z območja RS« in decembra lani sklenilo triletne pogodbe z desetimi pogodbeniki. Najvišje pogodbe za skupaj 23 razpisnih sklopov, ki zajemajo čez 208 tisoč kvadratnih metrov prostorov po državi, so dobila ljubljanska podjetja Valina (1,68 milijona evrov), Megaform (1,41 milijona evrov) in Tosa Inu (1,39 milijona evrov).

Med večjimi pogodbeniki je tudi konzorcij mariborskega podjetja Odlične storitve Bojana Rajtmajerja in makedonskega podjetja Hauz Majstor Plus, ki je s ceno 848.811 evrov dobil dva sklopa, za 334 tisoč evrov cenejši konkurent, invalidsko podjetje Valina Care, pa je bil izločen zaradi neustrezne reference. Na Rajtmajerja so v času prve Janševe vlade leteli očitki o klientelizmu; njegovo podjetje Celovite storitve je namreč kljub najdražji ponudbi dobilo posel čiščenja UKC Maribor, ki ga je vodil takratni predsednik mariborskega izvršnega odbora SDS Gregor Pivec, med nadzorniki Rajtmajerjevega podjetja pa je bil znani podpornik SDS Stanislav Petek.

Ključno merilo Koritnikovega razpisa je bila (ob izpolnjevanju zahtevanih referenc) najnižja ponujena cena čiščenja za posamičen sklop. Da je cenovno merilo povsem neprimerno, je že večkrat opozarjala Delavska svetovalnica, saj spodbuja socialni dumping ter gre v škodo delavkam in delavcem v najetih podjetjih. Razpis je sicer predvidel dodatne točke za ponudnike, ki zaposlujejo mlade do 30 let, vendar to merilo v nobenem od sklopov ni spremenilo vrstnega reda in izrinilo najcenejšega ponudnika.

Podjetja, izvajalci storitev, morajo v skladu s tem razpisom naročnikom poročati o blagovnih znamkah uporabljenih čistil, pri čemer so postavljeni visoki ekološki standardi za čistila, razpis pa ni postavil nobenih nadzornih mehanizmov, denimo poročanj podjetij o plačilih delavcev. Nasprotno: razpis je dopuščal, da niso bili izločeni ponudniki, pri katerih je bila v zadnjih treh letih pravnomočno potrjena kršitev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitkom, zaposlovanjem na črno in »siljenjem« zaposlenih v espejevstvo. Tisti ponudniki, ki sta jim bili dokazani dve kršitvi ali več, pa so v skladu z razpisom lahko ostali v igri, če so preložili dokaze, da so »sprejeli zadostne ukrepe in lahko dokažejo zanesljivost«.

Od desetih podjetij, ki so dobili posle na Koritnikovem razpisu (poleg omenjene peterice Valina, Megaform, Tosa Inu, Odlične storitve in Hauz Majstor Plus so to še PGP Inde, EES Sistemi, Cleaning, Santim in Kaki), nam nobeno ni razkrilo, koliko plačujejo zaposlene. Odgovorili so samo iz Cleaninga: »Vsekakor so vsi upravičeni do najmanj minimalne plače, ki se usklajuje z zakonom.« Na ministrstvu za javno upravo, kjer imajo (enako na ministrstvu za delo) že dalj časa redno zaposlene čistilke, in jih torej ne najemajo, opozarjajo, da je to Koritnikovo javno naročilo pomemben omejitveni dejavnik pri uvedbi sprememb. Prejšnji teden so na vprašanje, ali vendar preučujejo možnosti za preklic sklenjenih pogodb in torej ukrepanje prej kot v dveh letih, odgovorili le, da »preučujejo ukrepe najprej za zmanjšanje in nato po možnosti tudi za odpravo negotovih oblik dela« s ciljem, »da bi naloge v organih državne uprave izvajali v njej zaposleni«. Ta teden pa so napovedali, da se bo v kabinetu ministrice prav za to področje zaposlil trenutni direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen.

To bo nov pristop. Trenutna biblija ministrstva pri temi zaposlitve čistilk in čistilcev v organih državne uprave je namreč analiza, ki jo je aprila 2019 za ministrstvo izdelal Center poslovne odličnosti ljubljanske Ekonomske fakultete in iz katere ministrstvo povzema le sklep, da obstaja veliko stroškovno neskladje med zunanjim izvajanjem storitev in neposredno zaposlitvijo v državni upravi. Po simulaciji, narejeni na več kot tri leta starih podatkih, bi bili stroški zaposlitev od 254 do 405 čistilk in vodij v javni upravi, potrebnih za zgolj redno čiščenje 295 tisoč kvadratnih metrov prostorov, na leto od 6,4 do 8,6 milijona evrov, stroški zunanjega najema, kjer so upoštevani normativi obrtne zbornice, pa so od 5,5 do sedem milijonov evrov, torej petino manj. Pri osredotočanju na stroške pa so na ministrstvu spregledali nekatere druge predloge analize, na primer, da bi za spoštovanje delovnopravne zakonodaje morala država dodatno ustanovitvi posebno skupino inšpektorjev za delo, ki bi opravljali izključno nadzore nad izvajalci javnih naročil na državni in tudi lokalni ravni.