Brez delavcev v nadzornem svetu SDH

»Zelo težko se bomo borili za višjo raven delavskega soupravljanja v zasebnih družbah in v odvisnih družbah pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, če se v samem državnem holdingu ignorirajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju,« je nedavni sprejem popravkov zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) komentiral predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije Vladimir Šega. Vladna koalicija namreč kljub drugačnim zagotovilom s spremembo zakona ni zagotovila članstva delavcev v nadzornem svetu holdinga, ki je konec lanskega leta upravljal 10,3 milijarde evrov državnih naložb. V Združenju svetov delavcev Slovenije so zato sprožili postopke za zakonodajni referendum.

»Vladi nočemo nagajati, nismo Vili Kovačič. Se pa nam zdi nujno, da se ravno pod tako vlado, ki obljublja spodbujanje sodelovanja delavcev pri upravljanju, vzpostavi civilni nadzor nad delovanjem SDH, lahko ga zagotavljajo predstavniki več kot 50 tisoč delavk in delavcev, ki so zaposleni v podjetjih pod okriljem SDH,« pravi Šega. »Če ima ta vlada iskrene in poštene namene, je dodaten par oči v nadzornem svetu SDH ne bi smel motiti.«

Vendar očitno jo moti. Zadnje spremembe zakona o SDH, ki jih je pripravilo finančno ministrstvo in so bile v državnem zboru potrjene prejšnji torek, 25. oktobra, ne spreminjajo sestave nadzornega sveta SDH. Ministrstvo je sicer odprlo del zakona, ki ureja nadzorni svet SDH (recimo po novem bodo morali kandidati za nadzornike predložiti pravnomočni akt protikorupcijske komisije, da niso kršili integritete), ni pa predlagalo spremembe, za katero si prizadeva Združenje svetov delavcev Slovenije: da bi v nadzornem svetu SDH skladno z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju bila vsaj tretjina članov zastopnikov delavcev, ki bi jih imenovali sveti delavcev družb pod okriljem SDH. Gre za 62 aktivnih družb, od Krke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Luka Koper do Darsa, GEN energije, HSE, Slovenskih železnic ter številnih manjših, ki imajo po Šegi skupaj več kot 50 tisoč zaposlenih in ki v nadzornem svetu SDH, ki odloča o njihovi usodi, ostajajo brez glasu.

V zakonu o SDH tako tudi po tej zadnji spremembi ostaja določilo, ki pravi: »Za nadzorni svet SDH se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.« Nadzorni svet v zakonu ostaja petčlanski; vse člane imenuje državni zbor na predlog vlade, pri čemer državni zbor predloga vlade ne more spreminjati. Ključno besedo pri imenovanju ima finančni minister; ta imenuje strokovno komisijo, ki določi strokovna merila, poišče ustrezne kandidate in mu jih predlaga, mimo tega pa lahko minister ali vlada med peterico predlaga svoje kandidate za nadzornike SDH, kar mora razkriti.

Če ima ta vlada iskrene in poštene namene, je dodaten par oči v nadzornem svetu SDH, ki bi tam zastopal interese zaposlenih, ne bi smel motiti, pravi Vladimir Šega.

Čeprav naj bi imenovanje nadzornikov SDH s strani državnega zbora kot »predstavnikov ljudstva« zagotavljalo neko posebno in višjo raven kakovosti upravljanja, celo depolitizacijo, in so ne nazadnje tudi v zakonu o SDH za nadzornike SDH formalno postavljene strožje zahteve kot za nadzornike »običajnih« družb, pa Šega opozarja, da praksa na žalost ne kaže, da bi upravljavski holdingi in njihovi nadzorni sveti vedno delovali v interesu države, prebivalcev in prebivalk in da bi se preprečevale slabe poteze. »Aktualna politika se formalno sicer umakne iz upravljanja, vendar so na široko odprta vrata politično-prijateljskim navezam,« pravi. Nadzorni svet SDH med drugim daje soglasje k letnemu načrtu upravljanja naložb SDH in potrjuje merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države.

Zgovoren je nemara podatek, da je v času bivše vlade nadzorni svet SDH vodil Ivan Simič, bivši direktor Fursa. Ta zdaj ostaja v nadzornem svetu (mandat ima do julija 2025) ob trenutni predsednici Karmen Dietner in članu Janezu Vipotniku.

»Po mojih informacijah je proti našemu predlogu minister za finance. S predsednikom vlade sva se o tem že pogovarjala in razume, a očitno resornemu ministru pušča proste roke,« pravi Šega.

Dodaja, da minister Klemen Boštjančič zaradi dolgoletnih izkušenj članstva v nadzornih svetih izjemno dobro pozna delo nadzornih svetov in ve, da bi prihod delavcev, ki bi jih v nadzorni svet SDH imenovali sveti delavcev družb pod okriljem SDH, pomenil delno izgubo nadzora. »Vendar to bi bilo nujno. Ne nazadnje se ravno zdaj na SDH prenaša tudi premoženje iz Družbe za upravljanje terjatev bank, ki se zapira. Tu so tudi zemljišča in tukaj bo zelo pomembno, kaj bo šlo za stanovanjsko gradnjo, na javni sklad, kaj pa bo morebiti prodano in komu.«

Pri tem ni mogoče spregledati, da je finančni minister med nedavne spremembe zakona o SDH uvrstil tudi določilo, po katerem mora biti obveščanje zaposlenih in svetov delavcev v prodajnih postopkih po novem ne le pravočasno, ampak tudi redno, pri tem pa ne »pravočasno« in ne »redno« nista definirani.

Da koalicija ni poenotena glede upravljanja SDH, nemara razkriva izid glasovanja o spremembah zakona o SDH minuli torek. Spremembe je podprlo 51 poslancev, med katerimi so bili vsi na seji navzoči poslanci gibanja Svobode ter strank SD (z izjemo Predraga Bakovića) in bivše Janševe koalicijske partnerice NSi, o zakonu pa ni glasoval nobeden od petih poslancev Levice.

Ob vsem gre osvetliti še eno plat. Ustavno sodišče je imelo članstvo zaposlenih v nadzornem svetu SDH doslej na mizi dvakrat. Prvič, leta 2015, je pobudo zaradi procesnih razlogov (nereprezentativnosti vlagateljev) zavrglo brez vsebinskega odločanja. Drugič, oktobra 2015, pa je zavrnilo zatrjevanje sveta delavcev Slovenskega državnega holdinga, da je ureditev imenovanj nadzornikov SDH v zakonu o SDH neskladna z ustavo. Sodišče je takrat reklo, da to, da v nadzornem svetu ni predstavnikov delavcev, še ne pomeni neskladja s 75. členom ustave, saj lahko delavci pri soupravljanju sodelujejo drugače. Privolilo je tudi v argumentacijo takratne vlade, da se, če strnemo, javni interes pri upravljanju državnega premoženja v SDH kaže skozi imenovanje nadzornikov SDH s strani državnega zbora »kot predstavnika ljudstva«.

Ustavno sodišče torej ni nikoli reklo, da predstavnikov delavcev v nadzornem svetu SDH ne sme biti, za to sta potrebna le politična volja in priznanje, da državni zbor ni edini in ne vedno predstavnik ljudstva, ampak pogosto deluje kot zgolj predstavnik aktualne koalicije. To ne nazadnje koalicija Roberta Goloba priznava tudi v primeru RTV Slovenija. Zakon o RTV, ki ga je sprejela poleti in ki bo zdaj na pobudo SDS predmet referenduma, pa odvzema državnemu zboru pristojnost imenovanja programskega sveta RTV, saj so dosedanja imenovanja članov programskega sveta prek državnega zbora (po veljavnem »Grimsovem zakonu« kar 21 od 29 članih programskega sveta imenuje državni zbor) povzročila očitno politizacijo sveta. Novi zakon predvideva, da bo pri imenovanju po novem 17 članov sveta RTV Slovenija odločilno vlogo imela javnost oziroma civilna družba in zaposleni na RTV Slovenija.

To sredo so predstavniki Združenja svetov delavcev Slovenije v državni zbor vložili pobudo za izvedbo zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu o SDH, s čimer so zamrznili uveljavitev zakona o SDH.

Da koalicija ni enotna glede upravljanja SDH, razkriva izid glasovanja o spremembah zakona o SDH minuli torek. Zakon so podprli v Svobodi, SD, o njem pa ni glasoval nobeden od poslancev Levice. Ga je pa podprla opozicijska NSi.

Ali so priloženi podpisi (po zakonu so jih morali priložiti vsaj 2500) ustrezni, do zaključka redakcije še ni bilo potrjeno. Če ne bo zapletov, bo državni zbor v skladu z zakonom prisiljen določiti rok, do katerega bodo morali pobudniki v naslednjem koraku zbrati 40.000 overjenih podpisov v podporo referendumu, in nato, če podpise zberejo, sledi referendum. Pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat pravi, da zakon o SDH ne spada med zakone, o katerih ne bi bil mogoč referendum, in da za izvedbo torej ni zadržkov.

Šega iz Združenja svetov delavcev Slovenije zatrjuje, da imajo široko podporo in da se zbiranja podpisov ne bojijo – dodaja pa, da lahko vlada oziroma koalicija vse skupaj preseka in uzakoni nov popravek zakona, s katerim bi v nadzorni svet SDH prišli tudi predstavniki svetov delavcev družb pod okriljem SDH. »Mi si referendumov ne želimo, a smo prisiljeni v to,« dodaja.

Neuveljavitev prejšnji teden sprejetega zakona o SDH med drugim pomeni, da ni pravne podlage za »nemoten prenos in upravljanje premoženja DUTB s strani SDH«, ki spada med izpostavljene cilje te vlade. Bo ta nedvomni časovni odmik vlado morda napeljal k ponovnemu razmisleku in dogovoru?