18. 11. 2022 | Mladina 46 | Kultura | Film
Na zahodu nič novega
Im Westen nichts Neues, 2022, Edward Berger
zelo za
Pokol.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Kultura | Film
zelo za
Pokol.
Nemški pisatelj Erich Maria Remarque je leta 1929 objavil Na zahodu nič novega, roman o agoniji prve svetovne vojne, ki je postal orjaški globalni bestseller, nacisti pa so ga takoj po prihodu na oblast prepovedali, kakor tudi holivudski oskarjevski film, ki ga je leta 1930 posnel Lewis Milestone. Roman je leta 1979 doživel še solidno ameriško televizijsko verzijo, zdaj pa so ga končno ekranizirali tudi Nemci, ki so prvo svetovno vojno katastrofalno izgubili – Bergerjeva verzija, ki jo je navdihnila tudi Pabstova klasika Westfront 1918 (1930), je dolga (dve uri in pol), a konsistentno spektakularna, kinetična, šokantna, ekstremna in peklenska, pa tudi konsistentno angažirana in protivojna. Niti za trenutek ne ustvarja vtisa, da je vojna fajn, nekaj dobrega ali koristnega – ne, nima iluzij, da je vojna priložnost za »zorenje« mladeničev, za preizkuse solidarnosti, tovarištva, patriotizma, humanosti ipd., še manj pa, da je sodelovanje v tej vojni, totalnem fizičnem in mentalnem izčrpavanju, brutaliziranju in uničevanju evropske mladosti, popolnoma nesmiselni in distopični klavnici, ujeti v absurdne jarke, blato, meglo, izprane možgane in neskončni teror, nekaj častnega. Ni dvoma: vojna je tovarna smrti. Toliko trupel že dolgo nismo videli. A jim sproti slačijo uniforme, ki jih potem operejo in zašijejo – in dajo novim in novim vojakom.
Vojna ima takšne dimenzije, da ji kapitalizem – industrijska proizvodnja uniform – sploh ne more slediti. V protagonistih, nemških vojakih, 17-letnem Paulu Bäumerju (Felix Kammerer), njegovem prijatelju Stanislausu Katczinskem (Albrecht Schuch) in drugih, ki jih pošiljajo pred tanke, mitraljeze, puške, metalce ognja in bajonete, ni nič junaškega – le preživeti skušajo. Včasih streljajo, včasih koga ubijejo, včasih bežijo, v glavnem pa trepetajo – od groze. Prva svetovna vojna, ki je pokazala, kako grozljiv, krvav in nečloveški je nacionalizem (in kako pogubni so politiki, generali in elite, ki jim je »častna« smrt njihovih otrok ljubša od premirja, če hočete aluzijo na Ukrajino), je ustvarila travme in demone (nacizem, Hitlerja), od katerih si še vedno nismo opomogli. Velike vojne, dobro zapakirane in prodane kapitalistične produkcije, pač producirajo velike poraze, ki producirajo velika nacionalna ponižanja, ki producirajo velik resentiment, ki producira velika maščevanja. (Netflix)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.