6. 12. 2022 | Kultura
Zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za Karpa Godino
Pred podelitvijo bodo prikazali dokumentarec režiserja Dragomirja Zupanca Ram za nekoliko slika (2005), ter odprli fotografsko razstavo
Karpo Godina na kolesarskem protestu junija 2020
© Tone Stojko
Režiserju in direktorju fotografije Karpu Godini bodo danes podelili zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za izjemen prispevek h kinematografiji, poroča spletni portal Danas. Pred podelitvijo bodo prikazali dokumentarec režiserja Dragomirja Zupanca Ram za nekoliko slika (2005), posvečen ustvarjalnosti Karpa Godine, ter odprli fotografsko razstavo.
Kot še piše spletni portal, je za 7. december napovedana okrogla miza, na kateri bodo sodelovali slovenski in srbski filmski ustvarjalci in na kateri bodo predstavili publikacijo o opusu Karpa Godine.
Na programu so tudi njegovi kratki filmi ter dokumentarni film Karpopotnik (2013) režiserja Matjaža Ivanišina, še poroča spletni portal Danas.
Filmski ter gledališki režiser, scenarist, montažer in direktor fotografije Karpo Godina se je rodil leta 1943 v Skopju. Sredi 60. let minulega stoletja je posnel serijo kratkih eksperimentalnih filmov in z njimi uspešno gostoval po jugoslovanskih festivalih.
Leta 1968 je vstopil v svet profesionalne filmske produkcije, ko ga je Želimir Žilnik povabil k filmu Zgodnja dela (Rani radovi) kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja. Film je zmagal na Berlinskem filmskem festivalu. Kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer je leta 1980 posnel svoj prvi celovečerni film Splav meduze. Na AGRFT je vrsto let poučeval najprej filmsko režijo, pozneje pa predmet Filmska in TV kamera.
Prejel je več kakor 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2006. Sedem let pozneje je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 2018, ko je bila tudi njegova retrospektiva v newyorški Momi, pa je prejel še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo. Istega leta mu je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leto kasneje pa mu je Združenje filmskih snemalcev Slovenije podelilo nagrado Iris za življenjsko delo.
Kot je pisalo v utemeljitvi Štigličeve nagrade, so njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, pa celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine. Prikazani so bili na večini najprestižnejših filmskih festivalov - Umetni raj med drugim tudi v uradnem programu Cannesa - in na mnogih retrospektivah po vsem svetu.
dsW9ZZw66g0
F-8-YSOyxlU
PREBERITE TUDI;
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.