Zmaga za aktivizem s kredo

Pravna država je zavarovala pravico do umetniškega izražanja

Pred dobrim mesecem je umetnik Žiga Pilih v okviru koncertnega cikla Jazz kluba Mezzoforte pripravil performans, med katerim je s kredo v središču Ljubljane na tla pisal sporočila, kritična do mestne oblasti. Mestno redarstvo mu je zaradi tega naložilo globo 208,65 evra. Pilih je ob pomoči odvetnice Mojce Cigale Kršinar iz Pravne mreže za varstvo demokracije vložil zahtevo za sodno varstvo in bil z njo uspešen. Postopek se je ustavil, plačilni nalog je bil preklican.

V nedeljo, 6. novembra, je Pilih ob spremljavi kontrabasista na več lokacijah v središču prestolnice s kredo na tla napisal družbenokritična sporočila. Na Šuštarskem mostu je podprl Avtonomno cono Rog, ki jo je ljubljanska občina izselila januarja 2021, izrazil je nasprotovanje sežigalnici, ki jo občina podpira, pred mestno hišo pa je s kredo napisal »Rekviem za prašiča Napoleona«, navezujoč se na antiavtoritarno literarno delo angleškega pisatelja Georgea Orwella.

»Najprej je prišel varnostnik iz mestne hiše in mi rekel, da zakon pri nas ne dela razlik med kredo in bolj trajnimi sredstvi,« pove Pilih. Nato so prišli uslužbenci, odgovorni za odstranjevanje grafitov, in z vodo vso kredo odstranili v desetih sekundah, kreda je namreč izjemno neobstojen način popisovanja javnih površin.

Mestni redar mu je nato izrekel kazen 208,65 evra na podlagi 13. člena zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva globo za osebe, ki pišejo oziroma rišejo po javnih površinah. Do zdaj je veljala praksa, če seveda spregledamo Hojsovo ekscesno obdobje, da organi pregona pisanja in risanja s kredo ne kaznujejo ravno zaradi neobstojnosti takih stvaritev.

Kaj je bilo torej tokrat drugače? V čem se Pilihovi napisi razlikujejo od risb, ki jih po pločnikih rišejo otroci?

»Očitno je bilo to za občinske uradnike dovolj travmatično in jih je sprovociralo,« odgovarja Pilih. Meni, da so ga mestni redarji vzeli na piko zaradi vsebine zapisanega, ne zaradi sredstva, s katerim je pisal. Dodaja pa, da je vzrok takšnega ravnanja redarjev širši. »Avtokracija, totalitarizem in pomanjkanje demokracije v mestni občini Ljubljana« po njegovem mnenju ustvarjajo razmere, v katerih organi pregona raje izrečejo globo, ker so sicer lahko »kregani«. »Vidi se, da so zaposleni na občini potlačeni in depresivni, redarji in drugi.«

Na izrečeno globo se je ob pomoči odvetnice Mojce Cigale Kršinar pritožil in zaprosil za sodno varstvo, mestno redarstvo je prošnji ugodilo, odpravilo plačilni nalog in ustavilo postopek o prekršku. Obramba je redarstvo prepričala, da je redar na terenu zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in da je umetnik udejanjal ustavno pravico do svobode izražanja in umetniškega ustvarjanja. Redarstvo se je strinjalo tudi s tem, da s kredo Pilih na tlaku pred mestno hišo ni povzročil nobene trajne škode.

Pravna država je tokrat torej zavarovala nedestruktiven umetniški izraz, čeprav je bil kritičen do občinske oblasti. To pa je tudi pomemben precedens za druge aktivistične dejavnosti, ki bi si izbrale podoben način izražanja. Stroške tega bizarnega postopka bo kril občinski proračun, torej občani Ljubljane.