Več kemije

V kemični tovarni Melamin, ki danes stoji v središču Kočevja, se je 12. maja lani zgodila ena najhujših delovnih nesreč v Sloveniji, saj je terjala kar sedem življenj. Eksplozija je bila posledica stika dveh nevarnih kemikalij, ki ju je v proizvodnji uporabljal Melamin. Po nesreči so začeli intenzivno iskati novo lokacijo za tovarno, kamor bi iz središča mesta preselili kemično proizvodnjo. Prihodnji torek bo tako na pobudo občine in župana Vladimirja Prebiliča javnosti predstavljena domnevno najprimernejša lokacija, poimenovana Kočevje sever.

Že danes mnoge občane zelo skrbi: preliminarna raziskava lokacij namreč razkriva, da je Melamin na novi lokaciji predvidel močno povečanje »zmogljivosti kemijskega dela« proizvodnje, kar pomeni še več kemikalij in še več tveganj. »To, kar zdaj načrtujejo, je predvsem širitev nevarne proizvodnje s ciljem še višjih zaslužkov, lokalno okolje in prebivalstvo pa bosta plačali ceno,« pravi zaskrbljena občanka Vesna Brelih.

Načrtovana nova tovarna Melamina bo, tako kot obstoječa v središču Kočevja, po veljavni zakonodaji prepoznana kot objekt z velikim tveganjem za okolje, saj vključuje nevarne snovi in možnost večjih nesreč. Melamin, ki deluje od leta 1954, namreč v proizvodnji kot surovine uporablja vrsto nevarnih kemikalij. Proizvaja namreč zlasti sintetične smole za lakarsko, gumarsko, papirno in lesno industrijo, pa denimo protipožarna sredstva, ki se v vročini razširijo v voluminozne negorljive ogljikove pene, »superplastifikatorje« za »izboljšanje lastnosti betona«, absorpcijske snovi (polimere) za kmetijstvo, ki na »svojo težo vežejo več 100-kratno količino vode«, in različne izolacijske materiale. Melamin je izvoznik: večino proizvodov, ki nastanejo v Kočevju, proda v tujino. V prvem polletju lani je tako v tujini ustvaril kar 90 odstotkov od rekordnih 40 milijonov evrov prihodkov. Družba je dobičkonosna; prvo lansko polletje je kljub motnjam v proizvodnji po nesreči končala z 2,5 milijona evrov čistega dobička, kar je le malo pod celoletnim dobičkom leta 2020.

Največja, tretjinska lastnica Melamina, je sicer nekaj mesecev pred lansko nesrečo postala avstrijska družba Panta Rhei, za katero pa naj bi po pisanju Financ stali nekdanji solastniki ajdovske družbe Bia Separations oziroma slovenska družba AbPhage v lasti Marjete in Vide Štrancar.

Preliminarna raziskava lokacij namreč razkriva, da je Melamin na novi lokaciji predvidel močno povečanje proizvodnje.

Strokovnjakinja, ki je v vodstvu Melamina pristojna za »kakovost, okolje, zdravje in varnost«, z nami o širitvenih načrtih Melamina ni želela govoriti. Govoril pa je »skrbnik za tehnologijo in investicije« Igor Mihelič, ki je povedal, kar piše tudi v sveži študiji novih lokacij tovarne: na novi lokaciji je predviden »nov koncept tovarne«, kjer se bo Melamin prelevil v »tovarno prihodnosti«, ki bo razvoj gradila na razpoložljivosti lokalne lesne biomase in na obnovljivih virih. V novi proizvodnji bodo procesi »povsem avtomatizirani«, visokokvalificirani kadri pa se bodo ukvarjali s strategijami, razvojem novih izdelkov in »odpravljanjem morebitnih napak v delovanju sistema«, koncept nove tovarne pa bo upošteval »najstrožje varnostne standarde«.

Varnost naj bi zagotavljala ravno napovedana popolna avtomatizacija, ob kateri pa v študiji ni podrobneje pojasnjen vpliv na okrog 190 trenutno zaposlenih. Nesreča maja lani je namreč pri Melaminu evidentirana kot »izredni dogodek, ki ga je povzročil človeški faktor«, zgodila se je pri pretakanju kemikalij, pripeljanih s tovornjakom, v skladiščno cisterno: »V rezervoar z epiklorhidrinom se je pomotoma pretočila pošiljka druge kemikalije (dietilentriamin), ob stiku teh dveh izrazito nekompatibilnih kemikalij pa je nastala močna in hitra eksotermna reakcija.« Po nesreči številni prebivalci Kočevja v tovarni najprej vidijo »tempirano bombo«, premik proizvodnje iz središča Kočevja razumejo kot nujo, vendar pa pri številnih zbuja skrb. »Gre dejansko še za širitev proizvodnje,« pravi upokojenka, sicer ekonomistka z doktoratom iz pravnih znanosti.

In kje torej naj bi stala nova tovarna ter zlasti koliko večja proizvodnja naj bi tam potekala?

Študija lokacij, s katero se bo javnost podrobneje seznanila na torkovi predstavitvi v kočevski gimnaziji, navaja, da bodo na novi lokaciji »letne zmogljivosti kemijskega dela proizvodnje« znašale 500 tisoč ton. To je štirikratnik količine sintetičnih smol, ki jih lahko Melamin proizvede po veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju. Po Miheličevih besedah količini naj ne bi bili povsem neposredno primerljivi. Poudarja, da bodo po novem nekatere surovine, ki jih zdaj v celoti kupujejo, dovažajo pa s tovornjaki in so večinoma fosilnega izvora, na primer metanol, po novem proizvajali kar sami iz lokalnih obnovljivih virov, kot so lesni sekanci. To je zagotovo poslovno premišljen načrt, ki pa ne razkriva dodatnih proizvodnih procesov in ne nazadnje še več (gorljivih) surovin ob kemični tovarni, kot so denimo lesni sekanci. Da si laže predstavljamo: za proizvodnjo 60 tisoč ton metanola, kolikor ga želijo na leto proizvesti in za svoje izdelke porabiti v novi tovarni Melamin, bo na leto potrebnih od 210 do 270 tisoč ton lesnih sekancev, piše v študiji. Velike količine lesnih sekancev naj bi v novi tovarni hranili na ogromnih asfaltiranih odprtih površinah, kjer bi bili naloženi v do 4,5-metrske kupe in pokriti z zaščitno folijo. Zgolj za to skladiščenje bo potrebnih okoli 12 tisoč kvadratnih metrov asfaltiranih površin. To je velikost pol stadiona Stožice, največjega nogometnega stadiona pri nas (meri 24.614 kvadratnih metrov).

Hkrati Mihelič potrjuje, da so po nesreči opustili uporabo strupene kemikalije epiklorhidrin, da pa bodo to surovino na novi lokaciji spet začeli uporabljati, predvidoma 50 tisoč ton na leto. »Potrebna je za proizvodnjo papirnatih lončkov, ki nadomeščajo plastične; surovina zagotavlja nerazgradljivost ob stiku s tekočino. Gre torej za koristen produkt,« razlaga Mihelič. In dodaja: »Varnost nove kemijske proizvodnje je prioriteta, zagotovljena bo s številnimi ukrepi.« Ob tem opozarja, da bo morala biti zračna razdalja od roba industrijskega območja, kjer bo nova tovarna, do naselij najmanj 700 metrov.

Za mnenje o kemikalijah in njihovih načrtovanih količinah v »novem« Melaminu smo prosili dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana; ta bo omenjeno študijo zdaj dala v pregled skupini za okolje pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki vključuje toksikologe.

Raziskava, ki jo je naročil Melamin, izvedli pa sta jo družba Ljubljanski urbanistični zavod ter okoljski del podjetja E-net okolje, sicer v uvodu navaja štiri mogoče lokacije. Vse so na severnem delu Kočevske doline, ob štirih naseljih: Gornjih Ložinah, Dolnjih Ložinah, Konci vasi in severno od Klinje vasi, kjer je lokacija Kočevje sever. Lokacije so bile izbrane po več merilih, zajemati morajo na primer 20 hektarjev pretežno ravnih in poplavno varnih površin ter možnost dobrih navezav na daljnovod, ceste in železnico. Izmed dveh najbližjih in najbolj podobnih lokacij, to sta Dolnje in Gornje Ložine, je bila nato izločena druga, saj je Zavod za varstvo narave opozoril, da bi nova tovarna ob naselju Gornje Ložine bistveno (bolj) posegla v osrednji življenjski prostor in v središče migracijskega koridorja velikih zveri. Po nadaljnji prevetritvi ostalih treh lokacij, je kot najprimernejša zdaj predlagana lokacija Kočevje sever.

Kočevje sever je, kot piše v študiji, v strnjenem gozdnem območju na severu mesta, od najbližjih naselij (Male Gore, Klinja vas, Gorenje) je oddaljena več kot 700 metrov. V nasprotju z dvema drugima je lokacija v občinskem prostorskem načrtu opredeljena kot dolgoročno nadaljevanje razvoja obstoječe gospodarske cone, vendar pa bi bilo zaradi tveganj Melaminove proizvodnje verjetno tam treba omejiti druge dejavnosti. Lokacija Kočevje sever naj bi bila tudi infrastrukturno najprimernejša, za navezavo na železniško progo Grosuplje–Kočevje bi zadostoval 1,2-kilometrski industrijski tir, ki pa bi posegel v kmetijska zemljišča. Tudi sicer bistveno več vprašanj odpirajo že zdaj identificirani okoljski vidiki. Lokacija leži na izrazito kraškem območju, pomembnem za vodooskrbo prebivalstva, zato je, tako študija, treba na širšem območju preveriti vplive na črpališča pitne vode. V bližini je tudi »evidentirano načrtovano vodovarstveno območje, ki pa »trenutno še ni jasno opredeljeno« in katerega določitev mora biti upoštevana pri umeščanju tovarne. Kočevje sever je tudi »v robnem delu« Nature 2000 Kočevsko, torej varstvenega območja za vrste in habitate, v celoti pa spada v osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, to je namreč jedrno območje medveda. Rob predvidene lokacije je približno 50 metrov oddaljen tudi od dveh naravnih vrednosti državnega pomena, od jame Brumvirtsko brezno in Pasjega brezna.

Melamin ima pri iskanju nove lokacije očitno zelo močnega zaveznika v županu Prebiliču, torkova razprava pa bo zagotovo razkrila vprašanja občanov, ki terjajo jasne odgovore. Pri tem se gre zavedati, da poskuša Melamin, kot vsa industrija, svoje posege pogosto predstavljati kot manjše in lepše, kot dejansko so. Tako je denimo vodstvo Melamina v letnem poročilu 2021 samo razkrilo, da so leta 2020 oddali prijavo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in želeli vanj vključiti le manjše spremembe, naleteli pa so na hladen tuš: »Žal se postopek ni razvil v skladu z našimi pričakovanji, saj smo prejeli s strani Ministrstva za okolje in prostor poziv, da moramo izvesti za prijavljene spremembe presojo vplivov na okolje.« Očitno torej ni šlo za manjše spremembe.