Komentar / N'toko: Vrnitev uravnilovke

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje v javnosti slišal besedo uravnilovka. Generacija, ki je začela spremljati politiko po letu 2015, je verjetno sploh ni nikoli spoznala. Ne ve, da je bila nekoč del splošne kulture in obvezna v vsakem zapisu v medijih. Kot kakšen nadležen radijski hit nas je v prvem desetletju po letu 2000 spremljala na vsakem koraku – bila je stalnica v paranoidnih rantih medijev SDS, na naslovnicah Financ in celo v popantropoloških kolumnah Mihe Mazzinija. Kdor je hotel delovati pametno na družinskem srečanju, je s ciničnim nasmeškom med žvečenjem govedine povedal, kako pikro čez socialistično uravnilovko, ki da je značilna za slovensko mentaliteto. A tako kot Makarena ali Gangam style je tudi beseda uravnilovka čez noč izginila iz popularne kulture. Zahod je s Trumpom, brexitom in skrajno desnico drvel v nove politične krize – in še preden sta prišli korona in Ukrajina, so uravnilovko v komentarjih že zdavnaj izpodrinili novi koncepti. Naši dežurni pametnjakoviči so od ekonomskih tem prešli h kulturno-informacijskim, raje so pridigali o »postfaktičnosti«, »teoriji spola« ali »evropski civilizaciji«. Jasno, po letu 2016 ni nihče več kupil ideje, da je glavni problem naše družbe prevelika enakost.