• 24. 2. 2023  |  Mladina 8  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Hrvaška

    Komentar / Na zdravje!

    V celoti je upoštevala protokol; vedela je, da je nekaj narobe, zato je šla takoj na pregled v zasebno kliniko v Zagrebu in zanj seveda mastno plačala. Zaradi suma, da gre za maligni tumor, so jo poslali na Zavod za tumorje, tam so opravili dodatne preiskave, tudi tisto ključno – biopsijo sumljive tvorbe. Potem pa so minevali dnevi in nato meseci, Lina Budak – gospa je znana odvetnica, ukvarja se predvsem z obrambo novinarjev, ki jih desničarski podleži tožijo za ogromne odškodnine za pretrpljene »duševne bolečine« – pa je čakala na odločilni, histopatološki izvid. Sedem mesecev je zaman poskušala priti do njega, klicarila je v bolnišnico, nazadnje pa so ga na njeno neomajno vztrajanje (kljub neprijaznosti uslužbenke za okencem) vendarle našli. V računalniku. Izgubil se je! In z njim srhljiva diagnoza – karcinom dojke. Zdravljenje je zamujalo že celih sedem mesecev, za to pa je bil odgovoren »humani« sistem, katerega prvi človek se je nedavno na množične proteste novinarjev zaradi sistemskega umora novinarja Vlada Matijanića odzval z ostudnimi besedami, da »je kolegovo smrt nedostojno izrabljati v politične namene«!

  • Komentar / Bayerischer Hof 2023

    Münchenska varnostna konferenca lani in letos sovpada z obletnicami rusko-ukrajinske vojne. Vsakoletna srečanja v mogočnem hotelu Bayerischer Hof so od leta 1963 namenjena merjenju varnostne temperature sveta, iskanju globalnih rešitev miru in ne vojn. Toda podobno kot v Davosu tudi tod iščejo poti za ohranjanje dominacije zahodnega sveta. Temeljno sporočilo je letos jasno. Ukrajina poleg politične in ekonomske podpore potrebuje več orožja, vojna in zmaga nad Rusijo sta edina pot do miru. Toda brutalni rusko-ukrajinski vojni po letu dni ni videti konca. Prekinitve spopadov, premirja in politične rešitve si očitno nihče niti ne želi. V tej usodni igri so veliki geostrateški politično-ekonomski vložki, večji od regionalnega spopada dveh velikih sosednjih držav. Politični imperativ je zaščititi in obraniti suverenost in teritorialno integriteto Ukrajine, na zahodnih pravilih in moči spočeto globalno ureditev sveta. ZDA in EU skrbno odmerjajo vojaško pomoč Ukrajini, toda počasi tonejo v močvirje vedno bolj neposrednega spopada z Rusijo. Politični militarizem namesto ekonomske globalizacije postaja nova razvojna paradigma. Mir je tu kvečjemu izsiljena, »nenaravna« rešitev, vojne na vseh področjih in ravneh so novo politično lepilo. In zato smo v rusko-ukrajinski vojni dejansko že prestopili rubikon tretje svetovne vojne. Političnim norostim ni videti konca.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kolumna

    Komentar / Nebo, oblaki, žveplo

    Voda je čudež. Lahko je trda kot kamen, lahko je voda v najbolj običajni – tekoči – obliki, lahko nevidna, če, porazdeljena v neznatne kapljice, lebdi v ozračju. V vseh oblikah je nepogrešljiva, brez nje ni življenja. Iz njenih nenavadnih lastnosti so zrasle celo teorije, da je inteligentna in ima spomin. Pri tem niti ne vemo dobro, ali je zemeljskega izvora. Menda so jo sem v milijonih let pritovorili asteroidi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Pamflet

    Komentar / Državljani drugega reda

    Konec leta 1953 je drugi človek Jugoslavije Milovan Đilas, ki je bil predsednik skupščine in podpredsednik vlade, objavil serijo takrat najbolj branih člankov v časniku Borba. V enem se je spraševal, če je demokracija za vse ali samo za člane komunistične partije, če isti zakoni veljajo tako za buržuje kot za komuniste. Njegov odgovor je bil - da, kar ga je stalo odstavitve in ekskomunikacije - 33 let do mariborske Katedre ni noben časnik objavil nobenega pogovora z njim. Je to le spomin na stare čase diktature svobode ali zorni kot za razumevanje sedanjosti?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Dva leva

    Komentar / Pot k miru

    Vse vojne so strašne, v neki perspektivi pa tudi bizarne. Ukrajinsko-ruska vojna še zlasti. Si predstavljate, da v času, ko ljudje množično umirajo, so ranjeni, pohabljeni ali so v najboljšem primeru brezdomci, begunci, nekdo dela iz voditelja napadene strani globalno zvezdo, ki se pojavlja na naslovnicah modnih revij? Ki se javlja, ne le v politične, ampak tudi kulturne, umetniške in celo zabavne dogodke. Vrh je bil za zdaj dosežen z domislico, da bi se Zelenski pojavil fizično ali vsaj virtualno (prav vseeno) na popevkarskem festivalu Sanremo. Kakšna bizarnost, kakšen cinizem do vseh žrtev krute vojne! Seveda bodo nekateri rekli, da je igranje normalnosti ena od oblik rezistence. Kakršno poznamo že iz Sarajeva. Res je, ženske Sarajeva so se v vsesplošnem pomanjkanju hrane in osnovnih higienskih pripomočkov želele in trudile urediti, biti privlačne. Navkljub. Umetniki so ustvarjali. Navkljub. V času obleganja, ko ni bilo dovolj vode niti za pitje in kuhanje, je stara mestna pivovarna brez prekinitve izdelovala tradicionalno pivo. Navkljub. Mnogi umetniki, humanisti, misleci so skozi podzemne predore prihajali v obkoljeno in oblegano Sarajevo živet in ustvarjat skupaj z upornimi meščani. Navkljub. Razumeli smo. Upor je tudi simbolni akt.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Uvodnik / Ubijanje RTV Slovenija

    Ustavno sodišče je v ponedeljek objavilo dolgo pričakovano odločitev in niti ne tako presenetljivo sprejelo sklep, da zadrži izvajanje ključnih členov novega zakona o RTV Slovenija. Tega je takoj po lanskih volitvah pripravila civilna družba, v državnem zboru pa ga je na podlagi predvolilne obljube sprejela koalicija GS, Levice in SD. Namen spremenjenega zakona o RTV Slovenija je bil zamenjati kadre RTV Slovenija, ki jih je nastavila politika, ter enkrat za vselej nadomestiti politične nameščence z dejanskimi predstavniki civilne družbe. Namen je bil jasen, o zakonu se je na zahtevo SDS (ki je pričakovala drugačen rezultat) pozitivno izrekla tudi javnost na referendumu. Referendumska podpora javnosti seveda ni nikakršna obveza za ustavno sodišče – celo več, ustavno sodišče imamo v demokracijah med drugim tudi zato, da varuje ustavnost države tudi pred samim ljudstvom in njegovim mnenjem. Večina včasih misli tudi protiustavno.