Državne milijarde za(radi) energetike

Energetska draginja je že drugi veliki udarec za javno blagajno v zadnjih treh letih, po epidemiji. Zgovoren je recimo podatek fiskalnega sveta, da je lanski primanjkljaj državnega proračuna znašal skoraj 1,4 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali neposrednega učinka odhodkov zaradi covid-19, ki so bili 892 milijonov evrov, in ukrepov za blažitev draginje, ki so zgolj iz proračuna odnesli 470 milijonov evrov, pa bi bil primanjkljaj »le« 27 milijonov evrov.

Po zadnjih uradnih ocenah je državna intervencija zaradi epidemije od začetka leta 2020 do zdaj stala že 5,7 milijarde evrov, hkrati pa se protidraginjski ukrepi, ki so posledica energetske odvisnosti, približujejo 2,5 milijarde evrov. Z izbruhom vojne v Ukrajini februarja lani se je namreč izkazalo, da je »svoboden evropski energetski trg«, katerega del je tudi Slovenija, v resnici usodno odvisen od Rusije in da brez protidraginjskih ukrepov držav cene energentov, ki so se prelile v druge proizvode in inflacijo, ne bodo vzdržne ne za gospodinjstva ne gospodarstvo. Po zadnjih ocenah fiskalnega sveta bodo tako lanski in letošnji protidraginjski ukrepi »stali« vsaj 2,4 milijarde evrov, v ta znesek pa niso všteti krediti in državna jamstva, dana energetiki. Recimo Holding Slovenske elektrarne je decembra lani iz proračuna za kritje likvidnostnega primanjkljaja prejel 492 milijonov evrov, ki jih mora vrniti do konca leta 2024, septembra lani pa je bil sprejet zakon, ki družbam HSE, Gen energija in Geoplin omogoča izdajo 1,6 milijarde jamstev za »zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom«.

Prve protidraginjske ukrepe je lani sprejela Janševa koalicija in jih večinoma časovno načrtovala tik pred aprilskimi volitvami. Dvanajst dni pred volitvami je razdelila 150-evrske energetske bone izbranim skupinam prebivalstva brez jasnih kriterijev; dobili so jih recimo vsi upokojenci z manj kot tisoč evrov pokojnine, za zaposlene pa ta kriterij ni veljal. Za te (bon)bone je šlo 93 milijonov evrov kar iz Sklada za podnebne spremembe. Za tri predvolilne mesece (februar, marec, april 2022) je Janševa vlada ukinila tudi omrežnine in nekatere prispevke, ki so del cen elektrike, in tako končnim odjemalcem, kot se ocenjuje, prihranila 81 milijonov evrov. Na čas volitev je bila naravnana tudi prva pomoč podjetjem in kmetom; prejeli so jo ob domnevi, da se jim bo energija (in gnojila) med letom 2022 podražila za vsaj 40 odstotkov. Za te pomoči je šlo iz proračuna 86 milijonov evrov, zgolj Talum je dobil 1,2 milijona evrov.

Golobova koalicija je po juniju nadaljevala protidraginjske ukrepe. Avgusta lani je za prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka uzakonila energetski dodatek od 200 do 314 evrov; lani je šlo zanj iz proračuna 20 milijonov evrov, do konca marca letos pa naj bi šlo še 14 milijonov. Prejemniki otroškega dodatka so tri mesece, od novembra lani do januarja letos, dobivali draginjski dodatek, od 21 do 122 evrov na otroka. Vlada je sprejela tudi več ukrepov, ki jih ekonomisti zaradi neciljanosti na ogrožene skupine sicer kritizirajo. Ob trošarinah na primer septembrsko znižanje davka na dodano vrednost (z 22 na 9,5 odstotka) na dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, s katerim je lani iz državne blagajne izpadlo 58 milijonov evrov, do izteka maja letos pa bo predvidoma v njej še 73 milijonov evrov manj.

Po oceni fiskalnega sveta so bili sicer lanski protidraginjski ukrepi skupaj vredni 742 milijonov evrov (od tega je proračun neposredno imel 470 milijonov evrov izpada), letos pa bodo zgolj že sprejeti ukrepi znašali vsaj 1,7 milijarde evrov. Pri tem bo največji finančni učinek (975 milijonov evrov po fiskalnem svetu) imel decembra lani sprejet zakon o pomoči gospodarstvu, ki prinaša subvencije za porabo elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare in po katerem bo na primer energetsko intenzivno podjetje lahko prejelo celo do 150 milijonov evrov. Še dodatnih 360 milijonov evrov pa naj bi znašali subvencije za zmanjšanje porabe energije in nepovratna sredstva za pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov, ki so predvideni z zakonom, prav tako sprejetim decembra lani.

Če bodo torej ukrepi proti draginji, povzročeni z očitno neustreznim in nestrateškim upravljanjem energetike vsaj v zadnjih dveh desetletjih, zgolj v letih 2022 in 2023 terjali 2,4 milijarde evrov javnega denarja in povzročili dodatno škodo okolju (novi porast uporabe fosilnih goriv, ukinitev okoljskih dajatev na fosilna goriva), je seveda nujno, da del tega bremena nase prevzame tudi energetika sama.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>