Sekretarka predsedniku vlade / »Ne boš odgovarjal«

Kako je Vesna Vuković Robertu Golobu dejala, naj ne odgovori na novinarsko vprašanje, on pa je z roko nakazal, da ima vse pod nadzorom

Robert Golob med novinarsko konferenco

Robert Golob med novinarsko konferenco
© YouTube / STA

Novinar TV Slovenija Gašper Petovar, nesporno eden tistih, ki ne skrivajo svojih političnih motivacij, je na tiskovni konferenci predsedniku vlade zastavil tri zanj dovolj zoprna vprašanja. Vsaj tako bi lahko sklepali po reakciji. Ker ni prejel njegovih odgovorov, oziroma ker je prejel enega, zelo specifičnega, ga je nato tudi predvajal.

Poglavitni zastavek prispevka je nato postal ravno omenjeni »drugačen« deplasiran Golobov odziv. Televizijski prispevek je gradil izključno na problematizaciji njegove zavrnitve, začetna tri vprašanja je le povzel. Premierja so urednica in novinar očitno želeli prikazati kot nekoga, ki se izmika nekaterim ključnim pojasnilom iz premierjeve pretekle službe in iz časa nastajanja njegove stranke. Je bil tak novinarski in uredniški korak legitimen ali zgolj posledica trenutnih razmer na javni radioteleviziji, ki je politično ugrabljena in poskuša aktivno sesuvati aktualno vlado?

Tri novinarjeva vprašanja

Dilema se zdi realna in oboje drži: da so Golobu nastavili zanko in da je reagiral narobe. Petovarjeva prva poizvedba se je nanašala na nakazila Martinu Berishaju, veleposlaniku Kosova na Hrvaškem, in sicer v obdobju, ko je Golob vodil podjetje Gen-I. Transakcije in dvigi gotovine dajejo slutiti, da je denar iz državnega podjetja izginil neznano kam. Druga je povezana s podjetjem v Romuniji. Borut Mekina iz tednika Mladina je januarja letos ugotavljal, da kazenski postopek odkrivanja, kdo v Romuniji naj bi zlorabil Golobovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime v tamkajšnji enoti banke Raiffeisen, še ni bil sprožen. Da bo to zahteval, je pred parlamentarnimi volitvami povedal sam premier, od tega pa je minilo eno leto. Zato je novinar Mladine tudi sam romunski policiji poslal opis okoliščin primera z zaprosilom, naj postopek čim hitreje začne.

Pri prvih dveh vprašanjih se je novinar skliceval na ugotovitve pretekle Tarče, ki je obudila obe zgodbi. Tretje je bilo povezano z nakazilom 103.000 evrov vsemogočni Vesni Vuković, novinarki portala Necenzurirano, nato glavni piarovki vladajoče stranke Gibanje Svoboda, sedaj njeni generalni sekretarki.

Novinar je v svojem prispevku najprej pojasnil, da je Goloba neposredno izzval z naštetimi vprašanji in potem na vsa tri prejel njegovo res specifično zavrnitev, ki so jo nato, nekako v moralizirajočem tonu, zavrteli v celoti: »Hvala za vprašanja. Jaz bi rad ponovno izrazil podporo vsem neodvisnim novinarkam in novinarjem na RTV-ju za njihovo pokončno držo. Predvsem tistim urednikom, ki še niso bili zamenjani, da se držijo načela, da do ljudi pride poštena in neodvisna informacija. To je vse, kar bom povedal o RTV-ju iz enega preprostega razloga, ker je takih novinark in novinarjev vedno manj, urednikov in urednic pa tudi. Hkrati bom pa izkoristil priložnost in ponovno pozval Ustavno sodišče, da naj, glede na to, da je javni interes izrazito ogrožen, hitro sprejme odločitev o ustavnosti zakona, ki je dobil plebiscitarno podporo na referendumu, in ki jasno pove, kaj si ljudje mislijo o sedanji neodvisnosti politike vodstva na RTV-ju.«

Golobov napačen korak

Ni dvoma, da je premier storil napako. Karkoli si že misli o stanju na RTV Slovenija in novinarju, bi se vsak politik moral posvetiti pojasnjevanju okoliščin, za katere ima javnost pravico vedeti. Potencialno koruptivna ravnanja so takšna okoliščina. Toda če presodi, da je neko vprašanje politično kontaminirano, ima Golob pravico to povedati. Ima tudi pravico reči, da je vse že pojasnil, četudi morda ni. Golob pa je raje izbral zgolj kontaminacijo in, gledano argumentacijsko tehnično, izpeljal kolosalen red herring – nenadoma je vpeljal neko drugo problematiko, ki s prvo nikakor ni neposredno povezana.

»Napačna sled«, kot prevajamo angleški izraz za to argumentacijsko zmoto, je tokrat namenjena zamenjavi teme: ob pričakovanih treh pojasnilih državljanom se je raje zatekel k posrednemu namigu o politični motiviranosti spraševanja, da bi se izognil začeti razpravi. Zakaj je takšno ravnanje nevarno? Ker se lahko v prihodnje katerikoli politik, tudi premier, v njemu zoprnih situacijah enostavno sklicuje na kontaminiranost katerega koli novinarja in medija, ki mu ta pripada, zaradi česar se ne bo trudil podati ustreznih razlag. Enaka vprašanja kot Petovar pa mu zdaj zastavlja že veliko medijev in novinarjev, končno tudi sodelavci Tarče.

To še ne pomeni, da politične motiviranosti ne sme predpostaviti ali je celo omeniti, morda tudi v istem stavku. Ampak Golob enostavno ne bo kredibilen brez prepričljivih dokazil, da je pri romunskih oblasteh sprožil vse postopke, povezane s krajo njegove identitete. Če tega ni storil, si je kar sam kriv vseh insinuacij na svoj račun. Najbrž nihče ne misli, da tudi Mladina nekakšno Janševo trobilo, ki ga je potrebno ignorirati?

»Ne boš odgovarjal«

Golobova replika se lahke bere tudi navodilo pridnim novinarjem in urednikom, ki so pokončni in mu takšnih vprašanj že ne bodo postavljali. Petovar je po predvajanju njegove replike komentiral: »Premier tako zavrača vsebinski odgovor na vsa tri vprašanja.« In res ga je. Kompetentni svetovalci bi mu svetovali nasprotno. Voditeljica Valentina Plaskan je v istem prispevku omenila časnik Večer, češ Golobovo izmikanje so »opazili tudi drugi mediji«. Večerovci so nekaj ur pred tem na spletu zapisali: »Že med zastavljanjem vprašanja je Vuković Golobu namigovala, naj na to ne odgovori. ‘Ne boš odgovarjal,’ mu je dejala, on pa je z roko nakazal, da ima vse pod nadzorom.«

Nasvet, da predsednik vlade ne sme replicirati novinarjem, in to kar vpričo njih, je skrb zbujajoč. Takšno piarovsko navodilo, tokrat očitno kar s strani generalne sekretarke stranke in ne več piarovke, lahko pripelje do situacije, ki je nevarna in nedopustna za novinarstvo samo. Žalostno dejstvo je, da zgrešenosti predsednikovega »prijema« resni mediji zaenkrat niso preizprašali. Pa bi morali.

Pomembno je razumeti, da pogrešano preizpraševanje ne eskivira razprave o politizaciji medijev, tudi ne javne radiotelevizije. In če smo že pri njej, je Golob glede njenega reševanja velik in tudi največji dolžnik. Zato je bilo njegovo izmikanje vprašanjem novinarja javnega servisa še dodatno začinjeno z nehoteno ironijo, če ne cinizmom.

Opazili smo tudi, da se premier zadnje čase skorajda izmika nastopanju tam in raje izbira POP TV. Tudi takšne odločitve so nekaj, kar malce spominja na Janšo, ki se dolga leta na javni radioteleviziji zaradi kritik ni želel pojaviti.

RbCIeryVfZk

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.