Upravičena pomoč ali priložnost za zlorabo

Jerneja Kolbl je tik pred tem, da bo magistrirala iz prava. Na študijski poti je bila prisiljena premagati precej več ovir kot njeni kolegi, ne uživa namreč privilegija majhnih samoumevnosti, kot je na primer ta, da se človek zjutraj preprosto zbudi, obleče, pripravi zajtrk, si umije zobe in se odpravi po vsakodnevnih opravkih. Šestindvajsetletna pravnica je oseba s cerebralno paralizo, njeno gibanje je omejeno, življenje brez dodatne pomoči pa precej oteženo. K sreči ji pri večini življenjskih aktivnosti na pomoč priskočijo osebni asistenti. Z njihovo pomočjo je sploh mogoče, da danes živi sama, sicer bi morala najverjetneje še vedno živeti pri starših, in da ostaja aktivna. »Osebna asistenca mi omogoča samostojno življenje, življenje v skladu z lastnimi željami in potrebami,« pravi.