Evropska dobrodošlica sedmim voditeljem afriških držav

Maja Breznik, Ljubljana, javno pismo
MLADINA, št. 25, 23. 6. 2023

V petek, 16. junija 2023, so predstavniki sedmih afriških držav obiskali Ukrajino in dan pozneje Rusko federacijo, da bi pri predsednikih obeh držav posredovali za mir. Delegacija je s številčnostjo uglednih predstavnikov pokazala, kako negativni so učinki ukrajinske vojne na države tretjega sveta, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in gnojil, višjih cen in rasti zadolževanja. Na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa ni naredila vtisa, njihove prošnje je brezpogojno zavrnil.

Bolj kot ta bržkone pričakovani odziv je osupljiv evropski sprejem afriške delegacije. Vsaj dve evropski državi sta se potrudili, da bi misija afriških držav spodletela. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je pripotoval v Varšavo na pogovor s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo sam, v Ukrajini pa naj bi se mu pridružili njegova varnostna služba in novinarji. Letalo z novinarji in varnostniki je, kot je poročal južnoafriški novinar Samkele Maseko, najprej imelo težave v Italiji, ki mu ni dovolila preleta. Po uri kroženja nad Sredozemskim morjem je letalo lahko nadaljevalo pot. Ko je v četrtek pristalo na varšavskem letališču, jih poljski državni organi niso spustili iz letala. V letalu so jih zadrževali več kot 24 ur, jim grozili z zasegom orožja, ker da so imeli samo kopije dokumentov o orožju, ne pa originalov. Zasegli so jim tudi potne liste, zato je bilo ogroženo nadaljevanje potovanja v Rusko federacijo. Spremstvo južnoafriškega predsednika je opisalo poljsko ravnanje kot sabotažo mirovnih prizadevanj in ogrožanje varnosti predsednika. Generalmajor Wally Rhoode, vodja varnostne službe, je označil poljsko ravnanje za rasizem.

Medtem je predsedniška delegacija z vlakom pripotovala v Kijev, kjer jih je najprej pričakal alarm za zračni napad. To je vsekakor pomagalo ukrajinski vladi, da je pred svetovno javnostjo lažje zavrnila afriški mirovni načrt. Kdo bi se lahko pogovarjal o miru z nekom, ki obstreljuje mirovne poslance? A sporočilo južnoafriškega tiskovnega predstavnika Vincenta Magwenya, ki je bil z delegacijo v Kijevu, prikaže dogodek nekoliko drugače. Na tweetu je objavil tole: »Nenavadno, nismo slišali siren ali eksplozij.« Komentatorji so ga takoj obtožili naglušnosti in zaslepljenosti: da naj si očisti ušesa in da ne razume Kijevčank in Kijevčanov, ki so se že tako navadili alarmov, da ne bežijo več v zaklonišče, temveč hodijo po opravkih, kot da bi bil najbolj običajen dan. Toda, priznajte, pojasnila so vendarle nenavadna. Vprašati se moramo, ali je bila sabotaža afriške mirovne misije, sramotenje visokih afriških predstavnikov in demonstracija evropskega rasizma spektakel za nas, da si ne drznemo podvomiti v smiselnost te vojne.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Aida / Ko se je začela vojna, je bila stara 12 let

Otroštvo je preživela v Bosni. Z družino so se najprej umaknili v Vojvodino, nato pa so prišli v Maribor.

Novinarji brez meja podpirajo zbiranje podpisov za referendum

Zakon ogroža novinarske vire, širi pooblastila parlamentarnih preiskovalnih komisij in slabi zaščito novinarjev