Svoboda sovražnega govora 

Spoštovani.

V članku »Svoboda sovražnega govora« (Mladina 30 / 28.7.2023) piše, da je razvpiti 133. člen v SFRJ »predvideval do osem let zaporne kazni za tiste, ki bi ogrožali državno in družbeno ureditev ali varnost SFRJ, pozivali ali ščuvali k spremembi te ureditve s silo ali k strmoglavljenju najvišjih oblasti SFRJ«.

Če bi šlo le za to, bi bralec težko razumel, zakaj je bil člen o »verbalnem deliktu« tako sporen, saj ni nenavadno, da država prepoveduje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve. »Kdor, zato da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni storitvi« določenih kaznivih dejanj, se kaznuje tudi po sedanjem 359. členu kazenskega zakonika (KZ-1), sicer z drugačno dikcijo in nižjo kaznijo (do pet let).

Predvidevam, da je članek po pomoti povzel spremenjeni 133. člen KZ SFRJ, ki je bil sprejet šele l. 1990 (UL SFRJ št. 38-631/90 z dne 6.7.1990, str. 1218), v RS pa je uporaba prenehala po osamosvojitvi. To je namreč besedilo, ki ga danes najdemo v spletnih bazah podatkov, če iščemo nekdanji 133. člen.

To pa ni več bil tisti člen, ki je v osemdesetih buril duhove, saj se je zloglasni 133. člen KZ SFRJ iz l. 1976 glasil precej drugače: Kdor s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, k protiustavni spremembi socialistične samoupravne družbene ureditve, k razbijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, k strmoglavljenju organov družbene samouprave in oblasti ali njihovih izvršilnih organov, k odporu proti odločitvam pristojnih organov oblasti in samouprave, ki so pomembne za varnost in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, varnost ali obrambo države, ali kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. […] (UL SFRJ, št. 44-654/76 z dne 8.10.1976, str. 1346) Razlika je ne le v tem, da je izvirni 133. člen kot državno in ustavno ureditev izrecno zaščitil partikularno oblast in njeno ideologijo, ampak predvsem v tem, da ju je zaščitil ne samo pred ščuvanjem k nasilju, ampak tudi pred prikazovanjem družbenih in političnih razmer.

V času, ko vodja opozicije prikliče državljansko vojno, je morda dobro, da se spomnimo, da je ščuvanje k politične mu nasilju še vedno kaznivo, nekdanji »verbalni delikt« pa je bil nekaj drugega.

Lep pozdrav.