Komentar / Vlado Miheljak: Na njihovi strani zgodovine

»Ameriška senatorja Lindsey Graham in Bob Menendez sta ob koncu obiska v Sloveniji pohvalila pomoč, ki jo Slovenija zagotavlja Ukrajini, ter poudarila, da se je Slovenija glede vojne v Ukrajini znašla ’na pravi strani zgodovine’. Glede konca vojne v tej državi sta sicer dejala, da je bolj kot to, kdaj se vojna konča, pomembno predvsem, na kakšen način se bo končala.«

»Zgradili boste nov reaktor. To je velika stvar, ki kaže, da ponovno oživljate jedrsko komponento. ... Tisti, ki verjamemo, da so podnebne spremembe resnične, menimo, da ni prave trajnostne rešitve brez jedrske energije. Pomislili smo na Westinghouse, ki je zgradil vaš prvi reaktor. Upamo, da se bo vaša država znova obrnila na Westinghouse.«

»Ni bila ne psovka ne norčija, temveč nasvet v zvezi z obleko.«

Prevelika sloga, pa čeprav samo na skupinskih fotografijah ali slavnostnih ritualih, nikoli ne obeta nič dobrega. Nekako splošno sprejeta floskula pravi, da znamo »Slovenci in Slovenke« stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Menda je najizrazitejši primer zgodovinska sloga v času osamosvojitvene ali odcepitvene – kakor vam je ljubše – vojne. Pač, ves proces priprave na odcepitev oziroma osamosvojitev naj bi bil zgodovinski primer potrebne nacionalne enotnosti. Večkrat sem že pisal, da je bila takratna enotnost preprosto zaigrana. Ne prej, ne kasneje in tudi takrat ni šlo za avtentično soglasje, ampak racionalni kompromis. Kar je fige akterjev za trenutek potisnilo globoko v žepe. Bil sem dovolj blizu, da to lahko rečem: nihče ni na začetku intenzivnih procesov konec osemdesetih let, niti v usodnih tednih, zaupal nikomur, nihče ni bil očaran nad »onimi drugimi«.