Na voljo so novi kazalniki podnebnih sprememb v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je prejšnji teden objavil izsledke eksperimentalne statistične raziskave, ki prikazujejo kazalnike podnebnih sprememb za Slovenijo. Oblikovani so po formatu, ki ga je pripravila Ekonomska komisija za Evropo pri Združenih narodih (UNECE). Statistični urad je ugotovil, da se poraba električne energije v Sloveniji zmanjšuje. Leta 2010 smo Slovenci porabili več kot 300 tisoč teradžulov (TJ) elektrike, leta 2021 pa malo manj kot 275 tisoč TJ; poraba se je torej zmanjšala za skoraj 10 odstotkov.

Zmanjšal se je tudi delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo, leta 2010 je bil ta delež 64,3 odstotka, leta 2021 pa 57,5 odstotka. Za kar 38 odstotkov se je zmanjšala poraba energije v gospodinjstvih na prebivalca. Manj je tudi izpustov toplogrednih plinov v gospodarstvu, leta 2010 jih je bilo okoli 19 tisoč kiloton ekvivalenta CO2, leta 2021 pa okoli 16 tisoč. Izpusti v proizvodnih dejavnostih so se v tem obdobju zmanjšali za 16 odstotkov, v gospodinjstvih pa za 10 odstotkov. V izpustih na prebivalca smo pod povprečjem EU, ki je 7,4 tone na leto, povprečen Slovenec jih proizvede 6,2 tone na leto. Na vrhu lestvice so sicer Islandija, Luksemburg in Irska.

Povečal se je delež električne energije, ki jo pridobimo iz obnovljivih virov. Od leta 2010 do 2021 je z 21 odstotkov zrasel na 25. Tudi tu smo rahlo nad evropskim povprečjem, ki je približno 22 odstotkov, nikakor pa ne dohajamo najuspešnejših držav, kot sta Norveška in Švedska, ki 74 in 62 odstotkov električne energije proizvedeta iz obnovljivih virov. Pomembno vlogo pri upočasnjevanju segrevanja ozračja imajo gozdovi, ki so pred žledom leta 2014 vsako leto iz ozračja odvzeli okoli 7000 kiloton CO2, nato pa se je količina zmanjšala. A zdaj spet počasi raste, leta 2021 je bila približno 3000 kiloton. Kljub zmanjšanju izpustov v zadnjem desetletju se segrevanje ozračja oziroma vplivi na okolje, ki jih povzroča, še vedno krepijo, in to vse hitreje.

SURS je primerjal povprečno temperaturo zraka od leta 1961 do 1990 z letom 2010, ko se je temperatura razlikovala za pol stopinje Celzija. Leta 2015 se je razlikovala za dve stopinji, prav tako leta 2020, največjo razliko pa so zaznali lani, ozračje je bilo toplejše za kar 2,6 stopinje Celzija. To lahko pripišemo temu, da so podnebne spremembe dolgotrajen proces, kar pomeni, da bomo posledice zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov začeli čutiti šele čez deset ali 20 let.