Danilo Türk / »Mirovniki so na Bližnjem vzhodu tarče napadov. To so razmere, v katerih je treba iskati pot do miru.«
Bivši predsednik Republike Slovenije

© Luka Dakskobler
Dr. Danilo Türk je verjetno najpomembnejši slovenski diplomat. Na mednarodnopolitičnem področju je med letoma 2000 in 2005 dosegel najvišjo stopničko med sovrstniki, ko je postal politični svetovalec generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, znotraj Slovenije pa je seveda vrh dosegel leta 2007, ko je postal predsednik republike. Tretji njegov najpomembnejši državotvorni prispevek pa je prvi domači učbenik mednarodnega prava, ki ga je izdal leta 2007. Težko si je predstavljati suvereno državo, ki se zaradi svoje majhnosti venomer sklicuje na norme mednarodnega prava, ne da bi imela svoj učbenik. Türk je danes še vedno aktiven politik, po svetu potuje večinoma v svojstvu predsednika Madridskega kluba, združenja bivših predsednikov, od lani pa sedanjemu generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu svetuje pri učinkovitem multilateralizmu, ukvarja se torej z reformo OZN.
Če pogledamo zadnjih nekaj desetletij, se zdi, da smo priča nekakšni osvoboditveni težnji, ki se nadaljuje od časa dekolonizacije. Mednarodna skupnost se drobi, vse več je ljudstev, ki želijo živeti neodvisno, Ukrajinci od Rusije, Palestinci od Izraelcev, v vrsti čakajo Katalonci, Škoti. So velesile, od ZDA do Rusije, obsojene na propad?
Ni rečeno, saj ti procesi niso enoznačni. Poglejmo Španijo. Poleg Katalonije je v Španiji še Baskija. V Baskiji so znali te svoje želje urediti drugače. Baski v Španiji danes delujejo na vseh treh ravneh. Na ravni pokrajine Baskije, na ravni Španije kot skupne države in na ravni Bruslja. So se pa odrekli ideji o politični neodvisnosti oziroma suverenosti. Vaša analiza me tudi spominja na nekaj, kar smo pogosto brali pri Edvardu Kardelju, ki je bil prepričan, da so emancipacijski procesi neustavljivi. Drži sicer, da je bilo v 19. stoletju veliko manj držav, zaradi česar se je lahko britanski zunanji minister lord Salisbury tedaj vsak teden pogovarjal z vsemi petimi veleposlaniki, ki so bili takrat v Londonu, a procesi emancipacije se dogajajo na mnogotere načine in ni končni cilj vseh skupnosti ustanovitev suverene države.