Volitve v evropski parlament se približujejo, dobro kaže skrajni desnici

Zanimanje za volitve v evropski parlament, ki bodo 9. junija 2024, naj bi bilo večje kot pred petimi leti, večji kos parlamentarne pogače pa naj bi si odrezale skrajno desne politične stranke. Volitve bodo najverjetneje zaznamovale teme, kot so migracije, okolje in vojne po svetu.

Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala večje zanimanje za volitve v evropski parlament kot doslej in napovedala večjo volilno udeležbo kot pred petimi leti, za vso Evropo in za Slovenijo. Kar 68 odstotkov Evropejcev je odgovorilo, da se bodo evropskih volitev najverjetneje udeležili, pred petimi leti – pred volitvami leta 2019 – jih je tako odgovorilo 59 odstotkov. Nazadnje je bila volilna udeležba nekaj več kot 50-odstotna.

Enako velja za Slovenijo, kjer bi se volitev verjetno udeležilo 57 odstotkov ljudi, leta 2019 jih je tako odgovorilo 47 odstotkov. Tudi pri nas torej lahko pričakujemo večjo udeležbo, na prejšnjih volitvah je bila 29-odstotna. Sicer je slovenska volilna udeležba na evropskih volitvah dokaj stabilna – stabilno nizka. Prihodnje leto bo najverjetneje prvič presegla 30 odstotkov in bo s tem najvišja v slovenski zgodovini. Raziskava je še pokazala, da Slovenci na evropskih volitvah volijo iz dveh razlogov: podpreti želijo politično stranko in posameznega kandidata.

Dr. Samo Uhan, predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in strokovnjak za javno mnenje, meni, da »se pri evropskih volitvah stvari spreminjajo s prihodom novih generacij, ki jih nekateri svetovni dogodki intrigirajo. Lahko torej pričakujemo večjo aktivacijo mlajše populacije kot do zdaj, saj mlajši razumejo, da vseh težav ni mogoče rešiti na lokalni ravni.« Kot temo, ki mlade nadpovprečno zanima, je omenil okoljsko krizo, zanimajo jih tudi vojni v Ukrajini in Palestini ter migracije.

Javnomnenjske ankete o izidih volitev sicer napovedujejo vzpon skrajno desnih političnih skupin. Bruseljski Politico napoveduje, da bi v tem trenutku Identiteta in demokracija (ID), katere člani so francoski Nacionalni zbor, italijanska Liga in Alternativa za Nemčijo, prehitela sredinski Renew, ki je tretja največja skupina, za desnosredinsko Ljudsko stranko (EPP) in levosredinskimi Socialisti in demokrati (S & D). Skupaj z drugo skrajno desno skupino ECR bi imela skrajna desnica 164 evropskih poslancev, zdaj jih ima 126. Ljudska stranka bi sicer izgubila deset poslancev (dobila bi jih 168), vendar se desni pol kot celota veča.

To pomeni, da ga bo evropski establišment moral začeti jemati resno. »Skrajno desne ideje pa postajajo del programa domnevno zmernih strank,« opozarja Uhan. »Melonijeva je na primer v vseh pogledih skrajna. Doma je še vedno, ko pa pride v Evropo, se naenkrat zdi kredibilna političarka, ker evropska komisija nima nikakršnih rešitev za vprašanje migracij, zato prisluhne Melonijevi, ki ponuja neke rešitve. Tako se skrajne politike integrirajo v splošen evropski diskurz.«