Komentar / Vlado Miheljak: Nemi krik slovenske diplomacije

»Dejstvo je tudi, da si države pogosto želijo, da bi bile resolucije sprejete z veliko večino, s soglasjem vseh. Morda bo veliko lobiranja za glas Slovenije na način, ki ga Slovenija ni vajena. Recimo pred glasovanji, povezanimi z Gazo, lahko ZDA potrkajo na vrata Slovenije. Pa tudi druge države bodo pozorne na Slovenijo.«

»Oči celega sveta bodo uprte v nas. Ugled, ki ga imamo, obrnimo v dejanja, ki bodo pripomogla k miru in stabilnosti na svetovnih žariščih … Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci. Gradili bomo partnerstva in koalicije s članicami ter iskali skupne točke z vsako posebej.«

»Na tožbo gledamo z velikim zanimanjem.«

Molk ni vedno zlato, kot pravi bebava ljudska modrost. Tudi ne zločin sam po sebi. A molk neredko omogoča zločin. V zgodovini so se zločini zgodili ali se niso nehali, ker so tisti, ki bi morali kričati, obnemeli, se pritajili. Ne samo politiki. Tudi civilna družba in mediji. Če hočemo imeti politiko in diplomacijo, ki bo uveljavljala naše interese, ji moramo gledati pod prste, jo nenehno nadzorovati in nadležno spraševati.