Komentar / N'toko: Pravica do višje plače
Kako to, da se sodniki odločajo za neposredne posege v fiskalno politiko države v zelo omejenem obsegu – le takrat, kadar to koristi njim in drugim elitam?
Slovenski sodniki so v zadnjem letu uprizorili enega najbizarnejših sindikalnih bojev vseh časov. Druga združenja delavcev so se v boju za višje plače pogajala, protestirala in stavkala, sodni svet pa si je povišico izboril kar z ustavno odločbo. Kakšna poteza! Sodniki so enostavno izdali zavezujoči akt, v katerem piše, da so sodniške plače prenizke, in s tem spravili državo v kot – če vlada ne pljune denarja, jo čaka izvršba. Seveda so to okrasili z utemeljitvami o »ohranjanju neodvisnosti sodne veje oblasti« in podobnimi floskulami, a vsakemu je jasno, za kaj gre: sodniki so uporabili svoje vzvode, da so si mimo ustaljenih pogajalskih poti izborili povišice. Vlada, ki želi usklajevati sodniške plače skupaj z drugimi v javnem sektorju, se je tako znašla v prekršku, dežurni komentatorji, s predsednico republike vred, pa ji že očitajo »rušenje pravne države«. Tako imamo prvič opravka s stavkovno zahtevo, ki ne išče legitimnosti v potrebah in pravicah delavcev, pač pa v pravnem redu.