Dobiček, ne pa cena elektrike

Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska – tri od petih podjetij, ki so v Sloveniji odgovorna za distribucijo elektrike do končnih odjemalcev – so morali v zadnjih dveh mesecih vrniti pet milijonov evrov državne pomoči, ki so jo iz evropskih virov dobili večinoma v letih 2018 in 2019. Še šest milijonov evrov, kolikor jim je pripadlo na podlagi razpisa iz leta 2017, pa jim sploh ne bo nakazanih. Pomoč so morali vračati, ker izkazujejo previsoke dobičke. Elekrodistribucijska podjetja so namreč že leta eden od najbolj dobičkonosnih členov oskrbne verige z elektriko – verige, katere cilj nikakor ne bi smel biti kovanje dobičkov, torej dividend za svoje delničarje in nagrad za poslovodstva, ampak zagotavljanje cenovno dostopne elektrike prebivalcem ter vlaganja v potrebne tehnološke posodobitve elektroenergetske infrastrukture.

Tri od skupno petih elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska, so leta 2017 na razpisu ministrstva za infrastrukturo – v takratni Cerarjevi vladi ga je vodil Peter Gašperšič – prejela skupaj 11,2 milijona evrov iz kohezijskega sklada EU. Denar je bil namenjen 33-odstotnemu sofinanciranju nakupa in vgradnje pametnih števcev električne energije za obdobje od leta 2017 do 2022. V letih 2018, 2019 in 2020 je bilo elektropodjetjem skupaj nakazanih 4,99 milijona evrov, razlagajo na danes pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, preostalih odobrenih 6,2 milijona evrov pa ne. Zakaj? Urad za nadzor proračuna je pri reviziji ugotovil neizpolnjevanje meril, kar je nato potrdil še neodvisen zunanji revizor, družba KF Finance: »Zaključna ugotovitev poročila je, da elektrodistribucijska podjetja niso upravičena do sofinanciranja, ker je njihov poslovni dobiček presegal upravičene stroške njihovih naložb.« Posledično sta decembra lani Elektro Maribor in Elektro Primorska vrnila prejetih 1,62 in 1,02 milijona evrov, Elektro Ljubljana pa je januarja letos vrnil prejetih 2,35 milijona evrov. »Projekt smo izpeljali pravočasno in v celoti – rezultat je opremljenost v projektu določenega števila merilnih mest odjemalcev in transformatorskih postaj s pametnimi števci in potrebno komunikacijsko opremo za povezavo z merilnim centrom,« zagotavljajo v Elektru Primorska.

A vračilo odpira temeljno vprašanje: zakaj je cilj teh podjetij ustvarjanje visokih dobičkov, ko se vendar ukvarjajo s preskrbo z elektriko kot temeljno dobrino? Zgolj omenjena tri elektrodistribucijska podjetja, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska, so v zadnjih petih letih, od 2018 do vključno 2022, izkazala skoraj 140 milijonov evrov neto čistega dobička; ta znesek vključuje tudi izgubi, ki sta ju Elektro Ljubljana in Elektro Maribor izkazala leta 2022 zaradi izpada omrežnin, ki jih je z interventnim zakonom za tri mesece »ukinila« še Janševa koalicija. Pomenljiv podatek je, da je v istih petih letih, 2018–2022, skoraj 52 milijonov evrov dobičkov »odšlo« iz družb prek dividend, petina jih je pristala v žepih zasebnih delničarjev. Država ima namreč v vseh petih elektropodjetjih okrog 80-odstotne deleže, preostanek pa si povsod delijo mali delničarji. Med največjimi malimi delničarji je recimo družba Kalantia Limited v lasti Igorja Laha, po zadnji lestvici Managerja najbogatejšega Slovenca s 385 milijoni evrov premoženja. Kalantia ima v Elektru Maribor in Elektru Celje več kot triodstotne deleže, v Elektru Gorenjska, Primorska in Ljubljana pa od 1,3- do 1,7-odstotne deleže.

Odgovornost za usmeritev elektrodistribucijskih družb predvsem k ustvarjanju visokih dobičkov pa seveda nosi država kot ključna lastnica, torej vsakokratna vlada. Ta podjetja so namreč vladajoče politike leta obravnavale zlasti kot dividendne malhe, pa tudi kot dobro plačana »parkirišča« za strankarske kadre. Pod Janševo vlado je februarja 2022 predsednik uprave Elektra Ljubljana postal Aleksander Zupančič, ki je pred tem vodil kabinet okoljskega ministra SDS Andreja Vizjaka. Za 11-mesečno vodenje družbe v letu 2022 je prejel 114.185 evrov bruto, torej 10.380 evrov na mesec; januarja 2023 je dal »sporazumno odpoved«. Ker so višji dobički pomenili višje nagrade, so seveda tudi poslovodstva vedno stremela predvsem k izplačevanju dobičkov.

Visoki dobički, dividende in nagrade seveda ne bi smeli biti cilj teh podjetij, ki opravljajo gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja elektrike – surovine, ki je, kot jo opisujejo na Agenciji za energijo, temelj sodobnega načina življenja, tehnološkega razvoja in doseganja podnebne nevtralnosti. Glasnejše kritike upravljanja elektrodistribucijskih podjetij so se pojavile pod sedanjo vlado. Neuradne kritike pristojnega ministrstva pod ministrom Bojanom Kumrom so dejansko usmerjene v način poslovanja teh podjetij. Ta naj bi po neuradnih informacijah po mnenju sedanje vlade v minulih letih povsem zaspala, večinoma so (pre)skromno investirala, predvsem pa se niso posodabljala in razvijala električnega omrežja, da bi bilo to kos izzivom modernega časa. Danes je to omrežje zastarelo in ob naraščajočem številu samooskrbnih sončnih elektrarn neprilagojeno zahtevam državljanov.

Večina dobičkov, ki bi jih sicer lahko usmerili v razvoj omrežja in nižjo ceno za uporabnike, je končala v državnem proračunu, del pa pri že omenjenih malih delničarjih. A tudi ti zgolj ne čakajo, da denar pride na račun, temveč ves čas pritiskajo na uprave, tudi s tožbami, oporekanji skupščinskim sklepom in drugimi postopki.

Konec leta 2023 je propadel tudi poskus države, da bi male delničarje vseh petih podjetij izplačala in oblikovala dva državna bloka elektrodistribucije. Mali delničarji cene, ki jo je ponujala država, niso sprejeli. V Slovenskem državnem holdingu sicer pravijo, da bodo v 2024 »izvedli druge morebitne razpoložljive ukrepe« za optimizacijo gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije.