TV: Zlopamtilo

V članku z naslovom »Zlopamtilo« je poobjavljena izjava predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič o sodnikih in njihovem „izsiljevanju“, in sicer v kontekstu tega, da je gospa Klakočar Zupančič tudi nekdanja sodnica. Na nenavadne izjave predsednice DZ smo se v Slovenskem sodniškem društvu že odzvali in nanje ponovno usmerjamo: https://sodnisko-drustvo.si/obvestilo-za-javnost-4/

Dodatno pa bi radi zavrnili insinuacije, da smo bili „pod prejšnjo vlado sodniki večinoma kar tiho“, kar implicira nekakšno politično pristranskost sodnikov. Navedeno odločno zavračamo kot popolnoma neutemeljeno in brez podlage. Radi bi poudarili, da se za kritično oglašanje sodnikov najbrž ne morejo šteti opazke, ki jih posamezni sodnik zapiše na zaprtem delu svojega Facebook profila, torej med prijatelji, pri čemer se je ga. Klakočar Zupančič v svojem znanem primeru uspešno sklicevala ravno na to, torej da ni šlo za javno, pač pa za zasebno izražanje njenih (političnih) mnenj.

Verjetno je mnogo bolj pomembno kot „šaljive opazke na Facebooku“ to, da smo sodniki tudi v času „razgradnje pravne države v obdobju pandemije kovida“ zgledno opravljali svoje naloge; tako so bili denimo številni „kovid“ odloki na upravnem in kasneje na Vrhovnem sodišču ugotovljeni za nezakonite, predvsem pa je svojo nalogo uspešno opravilo tudi Ustavno sodišče, ki je bilo zelo obremenjeno s „kovid zadevami“. Neustavnosti so torej sodišča prepoznavala tedaj in jih prepoznavajo danes. Bralce lahko v zvezi s tem tudi seznanite, da je Slovensko sodniško društvo predmetno pobudo za presojo ustavnosti sodniških plač na Ustavno sodišče vložilo že leta 2021, torej še v času prejšnje vlade. A vse sodne odločitve vseh sodišč je treba enako spoštovati, tako tiste, s katerimi se intimno strinjamo, kot tudi take, s katerimi se morda manj. Da so za naslovnike zavezujoče (in ne morda predmet njihove naknadne presoje legalnosti ali legitimnosti) in da je rok sestavni del odločbe, nihče, ki je bil kdajkoli sodnik, ne bi smel pozabiti. Grožnja sodnikov z bojkotom izvedbe evropskih volitev je bila ilustrativna miselna demonstracija tega, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se tudi sodniki poslužili argumenta moči, namesto moči argumentov. Kdo se česa tudi v resnici poslužuje - in ravna etično in moralno - , zakonodajna, izvršna ali sodna oblast, pa naj na podlagi objektivnih dejstev bralci presodijo sami. Objektivno dejstvo je med drugim tudi, da „svojih pravic“ (neodvisnost sodstva je pravica državljanov in ne sodnikov samih) sodniki ne uveljavljamo na račun državljanov, saj svoje delo ves čas nemoteno opravljamo.

S spoštovanjem.