Diktatura laži

Spodkopavanje legitimnosti predsedniških volitev v Venezueli, ki so potekale 28. julija, se je začelo stopnjevati že tedne prej, in sicer (tudi) od zunaj. Svetovne, predvsem pa ameriške tiskovne agencije in prevladujoči zahodni mediji so v glavnem navajali izjave predstavnikov opozicije, da se bliža konec avtokratske vladavine socialista Nicolása Madura, in ob tem skoraj vse članke opremljali le s fotografijami opozicijskih voditeljev Maríe Corine Machado in Edmunda Gonzalesa. Drugi je upokojeni diplomat, ki ga je vodilna opozicijska sila, neoliberalna stranka Pridi, Venezuela (Vente Venezuela) postavila za protikandidata Maduru, potem ko je vrhovno sodišče v januarju Maríi Corine Machado prepovedalo opravljanje javnih funkcij za 15 let zaradi podpiranja mednarodnih sankcij, ki so jih izsilile ZDA, in njenega zavzemanja za vojaški napad na Venezuelo. Če človek ni imel na voljo drugega kot novic omenjenih medijev, se mu je iz dneva v dan potrjeval vtis, da je Gonzales, obdan s privrženci, nesporni favorit ljudstva, medtem ko se Maduro, ki ga praktično ni bilo videti nikjer, skriva neznano kje, obdan zgolj s svojimi oprodami in zarotniki v vojaških uniformah.